Kategorija:
Riba ni meso…
Dogajalo se je pred avtomatom s sendviči. Dekle gleda po ponudbi in malce razočarano ugotavlja, da ni ničesar za vegetarjance. “A si vegetarijanka?”, jo vprašam. Potrdi in nadaljuje, da jo jezi, ker tuninih sendvičev vedno tako hitro zmanjka… Presenečeno jo pobaram, kako je zdaj s to tuno. A ni rekla, da ne je mesa. In […]
Posvojila sem…
Mačka, ki je dobil ime Figaro in se takole zadovoljno oblizuje, ko mu prinesem vrečko mačje hrane. Tole razbito lupinico z dušo… Majhen otoček. Ravno prav velik, da se lahko skrijem pred svetom. (Ne, nisem še bila na njem… ;)) In staro kamnito hišo, polno zgodb iz preteklosti.
Danes izgledam grozno
Danes je očitno eden tistih dni, ko sem nevidna ali pa verjetno izgledam strašno slabo. Kako naj si sicer razlagam to, da je mladenič mirno stopil predme v vrsti, medtem , ko sem čakala, da si uredim zeleno karto? Po vsem prebadajočih pogledih, ki sem mu jih namenila, se ni zmenil zame. Gledal je SKOZME! Hvala, […]
Lepa cifra
Odprem blog in evo, 12.000 obiskov (odkar sem dala števec gor). Je pa lepa številka, kaj ne? Taka okrogla. Za zapomnit si… Skratka. Danes je fajn dan (zaspan, pa vseeno…). Grem na Cvičkarijo. Nočem: po sebi politega cvička (ga je škoda), vzvišenih pogledov (!!!), težke glave jutri (od zaspanosti namreč)… Postrežem z vtisi tam nekje ob […]
Maščevanje je sladko
“Maščevanje je sladko,” je rekel moj Eos in se začel nekaj prav pubertetniško obnašati in trmati, ko je izvedel, da cedim sline po novem. Šele, ko sem mu povedala, da ga imam vseeno neizmerno rada, je začel normalno delati. Pst! Mislim, da bo v kratkem deležen enega obiska pri dr. Canonu… Lahko noč, Ljubljana. […]
Danes potrebujem
prijazen sms (Sem že nekaj dni očitno na obči “ignor” listi. Sem res tako grozna?) Nekaj proti virozi. (A sploh kaj učinkovitega obstaja) Nekaj proti sitnobi tudi! ščepec sončnih žarkov, prosim. Sladoled (čeprav mama vedno pravi, da to ni za prehlajene). Čokoladni prosim! uro, ki bi čim hitreje odštela tale četrtek pest pozitivizma moč, da par ljudi v mojem življenju pošljem v maloro
Torek mi ni všeč
Gledam skozi okno v siv dan, v sivo Ljubljano in še dežniki, ki jih nosijo ljudje nad glavami so vsi nekakih sivih, puščobnih odtenkov. Vedno sem se spraševala zakaj je tako težko dobiti bel dežnik, ali odpuljeno rozastega in prosojnega, kot sem ga jaz nekoč našla v Sarajevu in komaj čakala, da začne deževati, da […]
Presunljivo
To je beseda, ki prav gotovo najbolje opiše dogajanju v Mestnem muzeju Ljubljana. Ko človeka ob božanskih tonih obliva kurja polt in se mu zdi, da je v raju. Brez fotoaparata, brez vsakršnih motenj. Samo kitara, harfa in eden najlepših vokalov, kar sem jih kdaj slišala.
Naša kuha…
…po novem. No, pravzaprav bolj eksperimentira. Priznam, da nisem ravno uporabna v kuhinji, ampak se zadnje čase (ene dva tedna) trudim. Saj ne bo dolgo, kolikor se poznam… Danes čisto preprosto. Gratinirani široki rezanci s pršutom in sirom.
Sovražim pomaranče
Pravzaprav ne maram jih lupiti. Ker sem vedno vsa od sladkega oranžnega soka. Pa ne samo jaz, pač pa tudi vse okrog mene. Pomaranče so sicer krasnega okusa, uporabne pa samo za na ožemalnik.
