Kategorija:
Damjan ima dvojnika ;)
Tole bi bilo sicer bolj za Ireno Sireno, pa vendar… Ko sem danes preklapljala med kanali na tv-ju sem naletela na nek resničnostni show (no, vsaj zdi se mi, da je šlo za nekaj takega): Canada’s top model. In ni vrag. Tale tip me je boleče spomnil na našega (samooklicanega) štajerskega slavčka. Jay Manuel, kanadski vizažist.
Lepa cifra
Odprem blog in evo, 12.000 obiskov (odkar sem dala števec gor). Je pa lepa številka, kaj ne? Taka okrogla. Za zapomnit si… Skratka. Danes je fajn dan (zaspan, pa vseeno…). Grem na Cvičkarijo. Nočem: po sebi politega cvička (ga je škoda), vzvišenih pogledov (!!!), težke glave jutri (od zaspanosti namreč)… Postrežem z vtisi tam nekje ob […]
Dobro jutro iz Ljubljane
Danes smo bili tudi v prestolnici deležni nekaj sončnih žarkov. Na kratko, tako, da je sonce pokazalo, da še obstaja. Kot bi hotelo za dobro jutro malce podražiti. In tako sem plezala po mizah v službi, da sem jih ujela. Ta šopek sončnih žarkov namreč. Sicer je pa padla ideja. No, skoraj odločitev… Apetiti obstajajo že […]
Uspešen šoping…
Saj šoping je bil uspešen. Samo… Kako naj grem pa zdaj domov??
Spet je bilo sanjsko
Ko je danes zahajalo sonce. Saj vem, da intenzivno kičarim s sončnimi zahodi, samo kaj morem, ko je vsak nekaj posebnega.
Naša kuha…
…po novem. No, pravzaprav bolj eksperimentira. Priznam, da nisem ravno uporabna v kuhinji, ampak se zadnje čase (ene dva tedna) trudim. Saj ne bo dolgo, kolikor se poznam… Danes čisto preprosto. Gratinirani široki rezanci s pršutom in sirom.
Sovražim pomaranče
Pravzaprav ne maram jih lupiti. Ker sem vedno vsa od sladkega oranžnega soka. Pa ne samo jaz, pač pa tudi vse okrog mene. Pomaranče so sicer krasnega okusa, uporabne pa samo za na ožemalnik.
In sva šla…
Jaz in moja moja ljubezen z imenom Canon… Napokala sva se v avto v soboto dopoldne in jo mahnila najprej proti Postojni in naprej čez Knežak proti morju. Lep vikend se je obetal in prijatelji so že od ranega jutra uživali v kavi in toplih sončnih žarkih.
Zakompleksana
Danes je nekdo, ki me sploh ne pozna, ugotovil, da sem strašansko zakompleksana… Tudi prav… Gre za nadaljevanje sage o vsiljeni pošti, oz. po domače povedano spamu. Priznam, da se načeloma s takimi stvarmi ne ukvarjam, ampak ko sem ravno imela voljo in sem preganjala dolgčas, sem pobrskala po zakonu o vsiljeni pošti in zgolj v vednost […]
Drugo mi pač ne preostane…
Nedavno tega se je Iztok razburjal zaradi mailov, ki jih je prejel kot odgovor na povabilo na svoj blog. Mnogi smo pritrjevali tistim, ki so mnenja, da se pošiljati elektronsko pošto na n različnih naslovov in vsi so vidni, res ne spodobi. Mojo najboljšo prijateljico že nekaj časa izobražujem v to smer, ampak se žal […]
Skriti kotički
Medtem, ko ste nekateri lovili snežinke in merili višino snežne odeje, sem jaz nabirala cvetje. Stalo me je nekaj razbolelih mišic, potolčenega kolena, nekaj ur šepanja in veliko lepih trenutkov.
Ne razumem ptičev…
Ne razumem ptičev, ko v tistem mrazu že navsezgodaj zjutraj žvrgolijo po drevesih. Kot da je sredi belega dne. Ob uri, ko jaz se ne dojemam sveta okoli sebe. No, pravzaprav ga dojemam v nekem meglenem, neresničnem občutku. Vsakič znova se vprašam, kako mi uspe najti avto, potem obvoznico in se celo brez večjih incidentov […]
Ob pol petih zjutraj
Saj priznam, da je res malce noro, da človek ob pol petih zjutraj, kot nor pritiska na sprožilec. Če se je pa tako lepo zastirala in odstirala… Kot navihana nagajivka se je poigravala z meglicami oblakov, tik nad obzorjem. Malo preden je zašla.
Presneto, kako to pogrešam…
Youtube zapelje… Spet sem odtavala med melodije in pesmi… Med posnetke opernih arij, ki me vedno čisto onesposobijo. Vklenejo srce in spustijo ventile.
Meta in zeleni caj…
Našla sem nek star zapis izpred mnogih let… Pa ker je ravno marec in ker je ravno danes snežilo…
Eh… Nikoli mi ni prav…
Sem hotela sneg, ni snežilo. Zdaj, ko sem se psihično pripravila na pomlad, je začelo pa snežiti. Ok, vseeno. Ven bi šla. Okušat snežinke. Tako pa samo hrepeneče pogledujem skozi okno iz studia. Ehhh…
Jaz odhajam. Kaj pa vi?
Takole… Počasi zaključujem tale petek. Moj delavnik se izteka. Še nekaj minut, še radijsko slovo s programa in jo mahnem domov. Samo še spakiram in jo skupaj mahnemo proti letališču. Varšava, prihajam! Držim pesti za lepo vreme. In držim pesti, da ne bom deležna kakšnega prisilnega odvajanja od interneta. Obljubljajo wireless in brez računalnika se […]
I love Ljubljana
Verjetno je bilo nekaj v zraku, da sem bila tako utrujena, da sem kar klecala. Ampak bil je tako lep dan, da ga preprosto nisem smela zamuditi. Z Dizzyjem sva se zato odločila, da jo po službi mahneva v Tivoli.
Vedno nekaj, česar se lahko veselim
V zadnjem času z bendom malo počivamo. Nisem si mislila, da bom kdaj lahko tako cenila proste vikende. Vedno mi je bilo pač samoumevno, da sem ob petkih in sobotah bodisi na odru, na vaji z orkestrom ali pa v službi. Orkestrska sezona se je zaključila in ugotavljam, da je božansko v soboto dopoldne piti […]
Jutro in zdravilne rožice
Jutranji program je lahko strašno simpatičen. Sploh, če v studio pride kak zanimiv, prijazen in simpatičen sogovornik. Tako, kot danes zjutraj. O zdravilnih rastlinah sva klepetala. Jaz bi še…
Dobile so družbo
No, tako… Moje najdražje so dobile družbo. Dve činklji in jatico rdečih neonk. Upam, da bo še vse živo, ki pridem domov.
Tako zelo so osamljene…
Sinoči sem očistila akvarij, zamenjala vodo, pobrala iz akvarija vso tisto nemarno polžad, ki se mi je tako neusmiljeno zaredila. Kaj vem, nekega dne sem malo golazen privlekla v akvarij z rastlinami menda in od takrat ni miru. Leta in leta sem poslušala akvariste, ki so jadikovali nad malimi polži, ki se neusmiljeno množijo, kot […]
Nepogrešljivi
Pretekli vikend je dokazal, da sem odvisna. Odvisna od interneta, telefona in fotoaparata. Z družbo smo vikend preživeli v Gozd Martuljku. Človek bi pričakoval, da bomo na oddih odšli brez priveskov, jasno. Ampak je že ob prihodu postalo jasno, da temu ni tako. Med prtljago za šest ljudi so se znašli trije prenosni računalniki, sedem […]
Refleksije
Za začetek… Kje, hudiča, je obljubljenega pol metra snega? Ja, razumem, na Kredarici. Ampak jaz bi ga tudi. Vsaj malo. Dvajset centimetrov. Ajde, tudi deset bi bilo v redu. Please… Pretty please… Samo toliko, da vidim, da naš planet še ni čisto odbluzil po neki svoji nori orbiti. A lahko?
Trema
Še malo pa bo… Trema narašča. Ne znam koreografije. Zapletam se v tančice, s sveč mi teče vosek. Presneto. V soboto ob 20h, v Gledališču za otroke in mlade v Ljubljani, bo šlo zares.
Izmikala se je…
Očitno je vesoljna Slovenija ponoči uživala v jasnem vremenu, razen barja. Prebedela sem pol noči, da bi jo ujela. Se zbudila ob pol treh in na pol ure preverjala kje je. Ja, okrog petnajst do treh se je še vsa bahava, rahlo zastrta v koprenasto tančico, nastavljala pogledom. Potem pa…
Včasih smo res čudni
Ljudje smo včasih čudni. V nekem danem, neumnem trenutku, si želimo prizadeti nekoga, ki po našem mnenju ni ravnal prav. Ni znal prebrati, kar mu govorimo med vrsticami. Ni znal sprevideti, da ga ravno tisti trenutek potrebujemo. Ko bi lahko samo en stavek, prgišče besed (morda čisto plehkih) spremenilo vse. Dodalo piko na i. In […]
Da ne bi slučajno
Zasledila sem novico v kateri je generalni direktor RTV Slovenija Anton Guzej napovedal povečanje RTV prispevka, sicer bo letos ogroženo delovanje javnega zavoda.
Kratko in jedrnato
Včasih me ljudje sprašujejo, če nimam nikakršnih ambicij, da še kar ždim na radiu ter pripravljam in berem novice. Če si nikoli nisem želela delati naprimer na televiziji. Pa kar takoj lahko naštejem nekaj prednosti radia. Glede na to, da ne maram make-upa, ker me utesnjuje, lahko pridem v službo totalno “zalimana”, pa tega ne […]
Pravljični vikend
Pot me je v soboto vodila od Ljubljane proti Obrežju med z zadnjimi sončnimi žarki osvetljenimi dolenjskimi vinorodnimi griči. Za sabo sem puščala sončni zahod in pred sabo grizla kilometre asfalta. Z bendom smo namreč igrali na valentinovem plesu na gradu Mokrice.
