Kategorija:
Sedeči za kompjuterji
Vedno sem se spraševala, kdo so ljudje, ki sedijo pred svojimi kompjuterji in se čutijo poklicane izliti ves svoj gnev na spletnih straneh tipa 24ur, mmc in podobne. Predstavljam si, da imajo svoje službe, do katerih ne čutijo prav ničesar in se vsak dan s težkim srcem odpravijo na svoje delovno mesto. Držijo se v [...]
30+
Pravijo: “Star si toliko, kolikor se počutiš.” Vraga! Facebook te dnevno tepe po glavi z dejstvom, da se staraš. Dnevno si bombardirana s fotografijami najstnic z “dakfejsi” in ob tem pomisliš, da izgledajo trapasto. Jap, draga moja bližaš se štiridesetim. Če te ob tem prešine še, kako se mula ne potrebuje barvat, da bi [...]
Življenje povprečnega razmerja
A kdaj razmišljaš o tipičnem poteku nekega znanstva?
Najprej boječe tipaš in opazuješ. Se bojiš narediti korak naprej, ker ne veš kakšna bo reakcija na drugi strani. Počasi se dogaja, da se dva planeta opazita. Si sem in tja prečkata tirnico. Čisto slučajno. Kot da se ne bi v resnici zgodilo. Tako hinavsko na hitro se [...]
Ljudje si slej ko prej prekrižamo pot…
Kar nekaj časa sem razmišljala. Oživeti tale blog ali ne? Spustiti na plano kako misel, ki se kot tornado pripodi v povsem nepričakovanem trenutku? Se razgaljati? Ker konec koncev… Kaj pa je to drugega, kot zgolj in samo razgaljanje pred občinstvom internetnega vesolja.
Saj priznam… V preteklih mesecih ni bilo časa. Ni bilo volje. Ni bilo… [...]
Nariši mi dur na notno črtovje…
Morda je kriva predolga zima, pomanjkanje zelenja, ki bi – po mojem občutku, seveda – že moralo krasiti kako zaplato ali vsaj prve grme. Morda so krive hladne noči, ki jim ne pride do živega niti najljubši, najmehkejši šal. Morda je kriv plišasti medvedek, ki je skozi čas izgubil vonj po sivki. Morda je kriva [...]
Navodila za uporabo
Pride dan, ko je pač vse na glavo. Utrujenost v kombinaciji z neprespanostjo, zraven še PMS in po možnosti bližina kakšne od katastrofalnih luninih men. Praviloma, dragi gospodje in gospodiči, je dobro takrat svoje drage pustiti čim bolj pri miru. Ker nič, kar boste storili ne bo čisto prav.
Naprimer… Ona vam bo poslala sms v [...]
Spanje je zakon
Obožujem spanje. No, pravzaprav tiste minute preden zaspim in tistih nekaj od trenutka, ko me prebudi budilka in do takrat, ko se dejansko spravim iz postelje. Seveda pod pogojem, da ne gre to za jutro, ko se takoj začne dirka…
Saj poznaš občutek, ko se zvečer spraviš v posteljo, zapreš oči in čakaš, da zaspiš… [...]
Nevrotično jutro tipične ženske
Najprej se oglasi tisti zoprni zvok budilke. Jasno, na mobitelu si nastavim najbolj milozvočno skladbo, da bi bilo prebujanje ja lažje in manj stresno. Ampak prebujanje JE stresno. Pa lahko prepeva sam prelestni Bruno Mars, ki me navsezgodaj skuša prepričati, da sem oh in sploh najlepša, čeprav zmršena in s podočnjaki, ki bi potrebovali nekaj [...]
Včasih so pisma dišala drugače
Ko sem bila smrklja je bilo strašansko nobel, če sem me počitnicami v osnovni šoli dobila analogno pismo, ki ga je prinesel pismonoša zgodaj dopoldne. Ponavadi je bilo to pismo od sošolca, ki ga sicer med šolskim letom sploh nisem opazila. In jasno med naslednjim šolskim letom prav tako ne. Ker je bil praviloma eden [...]
Povprečnice in vreče za krompir
Kupovanje oblačil je za povprečno žensko nočna mora. Da se razumemo. Kot povprečno vidim žensko, ki ima vse tipične pritikline. Torej: boke, zadnjico, kaj več kot A košarico in seveda več kot štirideset kilogramov brez bicikla in torbice polne kozmetičnih pripomočkov.
Majice so mala malica. Ponavadi raztegljive in strašansko priročne, če odštejem, da čebela natisnjena [...]
Ne nabijaj mi o bogovih….
Naslednji zapis ni za mlajše od 15 let, verske fanatike in ostale občutljive…
Da se razumemo. Moje trenutno razpoloženje je pač jeznorita faza… Mogoče razigranost ob sončnih žarkih s rahlimi primesmi žlehtnobe. Tudi ta včasih useka na plano. To je nekako tako, kot v pesmi britanske skupine 10cc: “It’s just a silly phase I’m going through…“
Svet [...]
Ljubezen je v zraku…
… in to že na prvi šolski dan. Pogumen malček.
Svet v barvah
Gotovo se spomniš svoje prve zaljubljenosti. Tiste, ki se je zgodila kmalo potem, ko se je v naši starosti pojavila druga številka. Morda zatreskanost v neko aktualno televizijsko zvezdo, pop zvezdnika, ki se je z naučenim nasmeškom široko smehljal s plakata v naravni velikosti, ki smo ga sestavili po delčkih iz tedaj aktualne revije Bravo. [...]
Ema 2009: Čestitke Quratissimo!
Končno je zmagala pesem, ki se je na Popevki evrovizije ne bomo sramovali. Česttke Struna. Sodelavci smo verjeli v vas, glasovali in navijali.
O vsem ostalem kar se tiče Eme, pa človek skoraj ne bi izgubljal besed. O otročjem komadu Čukov, nedoraslih “humornih” vložkih, pri katerih se človek vpraša, kakšna je ciljna publika. Morda tista z [...]
Nekaj modric in boleče koleno
To je izkupiček adrenalinske akcije na snegu. Vsaj zame. V življenju se nisem spravila na smuči. Ever! Res… Zame je bilo to preprosto prenevarno. Zlomi in zvini so se mi kot glasbenici, ki je nujno potrebovala roke, zdeli preprosto prehuda grožnja. Zadnje čase pa ugotavljam, da si z vsakim letom več upam in z vsakim [...]
Ko popade virus cepetavosti
Včasih pač pride tak dan. Tečen, neznosen, zoprn… Jaz ga zaznamže na daleč. Oz. jo zaznam že na daleč. Luno namreč. Začutim njene srebrne žarke že nekaj dni prej in jih čutim še nekaj dni potem. Počasi, čisto narahlo začne drezati s svojimi žarki po malih možganih in bolj, ko se bliža njen dan, močnejši [...]
Cel svet zasmrdi, ko Amerika prdne
Bemumilumater… Cel svet zasmrdi, ko Amerika prdne… Moram se malce spihat, pa če ne gre drugače, takole na blogu. Tisti, ki me poznajo že vejo, da mi ne smejo preveč ZDA omenjat, ker mi dvigne krvni tlak. To pa vsi vemo, da ni ravno dobro, kajne?
Saj so si pridobili nekaj simpatij v zadnjem času, ko [...]
Težka je muskontarska…
Veseli december me počasi dohiteva. Kot običajno me proti koncu meseca začnejo grabiti viroze.
Jaz pač nisem “in”…
To so mi povedali drugi, ko sem na presenečenje večine, dala Facebook na hladno. Ne, nisem ga izbrisala, samo deaktivirala sem račun. V nekem trenutku sem namreč ugotovila, da mi pobere veliko preveč časa. Zdaj je verjetno narasel tlak nekaterim, ki menijo, da mi tovrstna zadeva pobere samo toliko časa, kot sem ga pripravljena nameniti. [...]
Vikend poln glasbe
Pa je prišel. Težko pričakovani vikend poln glasbe. Poln zvokov violin, čel, basov, vsega možnega plega in kož. Tri dni druženja s krasnimi ljudmi. In tri dni čudovitih melodij… Sanjala bom s Shostakovichem, doživljala pomlad z Vivaldijem in vonjala cimet in medenjake s Straussom…
Moje ime je Marilyn Monroe…
No, vsaj tako so prepričani na naši preljubi nacionalni televiziji. Prejšnji teden so me klicali, če bi kot imitatorka Marilyn Monroe nastopila v Sobotnem popoldnevu. Priznam, da mi na nek način ni dišalo. Pri mojem urniku sem si želela samo privoščiti nekaj prostih ur in lenarjenja v soboto.
Pa sem vseeno pristala. Prepričana, da mi malce [...]
Včasih je fajn…
Zakaj mi je včasih fajn bit sama doma:
-daljinec je moj
-lahko prestavljam s programa na program, takrat ko se mi to zahoče.
-lahko gledam najbolj neumne dokumentarce.
-lahko že drugič pogledam isto epizodo C.S.I. ali že petič isto epizodo Star treka
-lahko gledam tudi reklame, ker nihče vmes nervozno ne prestavlja s programa na program…
a sem že omenila, da [...]
Damjan ima dvojnika ;)
Tole bi bilo sicer bolj za Ireno Sireno, pa vendar… Ko sem danes preklapljala med kanali na tv-ju sem naletela na nek resničnostni show (no, vsaj zdi se mi, da je šlo za nekaj takega): Canada’s top model. In ni vrag. Tale tip me je boleče spomnil na našega (samooklicanega) štajerskega slavčka.
Jay Manuel, kanadski vizažist.
Lepa cifra
Odprem blog in evo, 12.000 obiskov (odkar sem dala števec gor). Je pa lepa številka, kaj ne? Taka okrogla. Za zapomnit si…
Skratka. Danes je fajn dan (zaspan, pa vseeno…). Grem na Cvičkarijo. Nočem: po sebi politega cvička (ga je škoda), vzvišenih pogledov (!!!), težke glave jutri (od zaspanosti namreč)… Postrežem z vtisi tam nekje ob [...]
Dobro jutro iz Ljubljane
Danes smo bili tudi v prestolnici deležni nekaj sončnih žarkov. Na kratko, tako, da je sonce pokazalo, da še obstaja. Kot bi hotelo za dobro jutro malce podražiti. In tako sem plezala po mizah v službi, da sem jih ujela. Ta šopek sončnih žarkov namreč.
Sicer je pa padla ideja. No, skoraj odločitev… Apetiti obstajajo že [...]
Uspešen šoping…
Saj šoping je bil uspešen. Samo… Kako naj grem pa zdaj domov??
Spet je bilo sanjsko
Ko je danes zahajalo sonce. Saj vem, da intenzivno kičarim s sončnimi zahodi, samo kaj morem, ko je vsak nekaj posebnega.
Naša kuha…
…po novem. No, pravzaprav bolj eksperimentira. Priznam, da nisem ravno uporabna v kuhinji, ampak se zadnje čase (ene dva tedna) trudim. Saj ne bo dolgo, kolikor se poznam… Danes čisto preprosto. Gratinirani široki rezanci s pršutom in sirom.
Sovražim pomaranče
Pravzaprav ne maram jih lupiti. Ker sem vedno vsa od sladkega oranžnega soka. Pa ne samo jaz, pač pa tudi vse okrog mene. Pomaranče so sicer krasnega okusa, uporabne pa samo za na ožemalnik.
In sva šla…
Jaz in moja moja ljubezen z imenom Canon… Napokala sva se v avto v soboto dopoldne in jo mahnila najprej proti Postojni in naprej čez Knežak proti morju. Lep vikend se je obetal in prijatelji so že od ranega jutra uživali v kavi in toplih sončnih žarkih.
