V Smaragdnem morju sta živeli dve ladji. Velika ladja je živel v Hobotničnem zalivu. Vsak večer ji je sonce za lahko noč poslalo žareč poljub. Mala ladja je živela na drugem koncu morja v Sipinem zalivu in za dobro jutro jo je sonce pobožalo s prvimi jutranjimi žarki.
Našla sem nek star zapis izpred mnogih let… Pa ker je ravno marec in ker je ravno danes snežilo…
Zjutraj sva se končno dobili. Mamo naravo sem poklicala navsezgodaj, če bi šla na eno hitro kavo, da bi želela govoriti z njo. Moram priznati, da je izgledala izredno slabo. Utrujeno in nerazpoloženo je sedla za mizo, si naročila belo kavo s smetano in cimetom in zavzdihnila.
Dolgo je verjela v pravljice. Ko so njeni vrstniki že jemali s knjižnih polic zahtevnejšo literaturo, si je med kup obveznega branja vedno skrila kakšno pravljico. Že tisočkrat prej prebrano, ki jo je znala na pamet. Pa še vedno je tako s slastjo prebirala obljube o brezpogojni ljubezni in pravljičnih princih. Ti so vedno znali […]
Počasi se je dvignila na komolce v stari leseni postelji. Previdno, da ne bi presušeni les zaškripal. Prisluhnila je. Vse je bilo tiho. Samo burja je, kot osamljen volk, vlekla okoli vogalov in si vsake toliko priborila vstop v sobo skozi kako nezatisnjeno režo.
Iskala sem pomlad. Potrkala sem na hladna vrata ledenega gradu. Težke duri so se škripajoče odprle in pogled mi je zdrsnil v hladno notranjost. Veliko ledeno stopnišče, ki se je hladno lesketalo v soju sveč se je zavito spuščalo nekje iz daljave, kot iz velikega sivega oblaka.
Ni se hotela prebuditi. Spati… Sanjati… Sanjati o njem… Bolečina je prihajala v intervalih. Pravijo, da tista bolečina v srcu veliko bolj boli, kot fizična. In to jutro je to potrjevalo. Kot bi ji nekdo s topim skalpelom počasi rezal skozi srce… Tesnoba se je kot val vila nekje iz glave proti prsim in končala, […]
…Čisto običajen jesenski večer je bil. Sonce je že zgodaj zašlo in mesto je zajel mrak. Nekaj spokojnega je zajelo njeno sobo. Morda občutek, da se bliža zima in da narava že rahlo drema zavita v temo. Sedela je zvita v fotelju, skodelico sadnega čaja. Divja češnja. Oboževala jo je. Sladki vonj se ji je […]
Sledila je toku svojih misli… Nekje so se pretrgale… Nekje v včerajšnjem večeru je ostalo nekaj nedokončanega, nekaj nedorečenega. Okus po preveč kozarcih vina se ji je zažrl v jezik in glavo… Pogledala je skozi okno… Čudna megla se je vlekla nad mestom. Kot od cigaretnega dima porumenela zavesa je visela z neba. Skrila je obraz v […]
Stopila je do cd predvajalnika in vanj previdno položila ploščo Franka Sinatre… Fly me to the moon se je tiho razlila po prostoru. Privila je zvok, zaprla oči in se počasi začela zibati v ritmu pesmi.