Slovo

Objavljeno 3.04.2014

Veliko lažje bi bilo, če bi človek lahko preprosto tistemu, ki odhaja, stisnil roko, ga potrepljal po rami, ga po medvedje stisnil v objem in mu rekel: “Stari, hvala, da si bil del mojega življenja. Hvala, da si mi dovolil, da sem se napajala ob tvoji večni dobri volji. Pa srečno.” Pa ne gre tako. Ljudje kar nekega dne odidejo in za obžalovanja je prepozno.

Stari latinski pregovor pravi: “Quem do diligunt, adulescens moritur.” Kogar bogovi ljubijo umre mlad. Ampak, tisti tam zgoraj so očitno željni srčnih ljudi. Željni smeha. In okrog sebe nizajo samo najlepše bisere. Kot, da bi zavidali tistim, ki znajo živeti. Tistim, ki nasmehe stresajo, kot svetne liste češenj v močnem vetru. V mojem spominu boš vedno tak. Nasmejan. Tudi takrat, ko te je kdo ranil, prizadel, si znal prebroditi težke trenutke z nasmehom in iskro v očeh. Vedno bom slišala tvoj smeh. Vedno bo v mojem spominu tvoj pozdrav vsakič, ko sva se srečala: “Pa kje si ti, Cukr moj.” In medvedji objemi. So spomini, ki jih bom skušala držati v sebi in jih trgala iz krempljev časa. In vrejo na dan… Tisti, ki sem mislila, da jih ni več, da jih je zabrisal čas… Trenutki na koncertih, festivalih, dogovorjenih in slučajnih kavicah. Sicer pa… Saj razumeš… Človek se zlomi, ko izve, da je utihnil smeh, ki mu je bil drag. In solze si pač izborijo svojo strugo. Nekega dne presahnejo in samo še cmok v grlu je znak, da nekdo močno manjka. Danes je bil tak dan… Dan za slovo. Še sonce se je skrilo za oblake. In ko je vse utihnilo in se je tam nekje od daleč oglasila trobenta, je zavel veter. Močan, a vendar čudno nežen. Kot bi nekdo jadral na tistem vetru v želji, da poboža vse, ki so prišli po zadnje slovo… Se srečamo med zvezdami, prijatelj…

YouTube slika preogleda

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev za 'Slovo'

  1.  
    Lena
    3.04.2014 | 23:15
     

    …besede slovesa…so najtežji del našega življenja..pa vendar..žal so del tega…edina misel ki nas nekako pomirja…da se nekoč srečamo…tam nekje…med zvezdami…kot ti praviš..z medvedjim objemom..z vsemi tistimi..ki so nas prehitro zapustili…čeprav so bili..del našega življenja…so in bodo ostali…

  2.  
    5.04.2014 | 17:26
     

    Nesreča ne počiva, ne tista, ki jo občutimo, ne tista, ki nas doleti. Slovo je molk za vedno. Le spomin se oklepa odmeva. Krivično je, a je vseeno lepo, če se odmev smehlja. To je tista zapuščina, ki je najbolj dragocena in tudi najbolj trajna.

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !