Ko joče nebo…

Objavljeno 29.09.2013

Ah, ne reci, da ne maraš jesenskih popoldnevov, ko dnevi vse boj zgodaj zapirajo oči in so jutra zavita v meglo in se zgodnji sončni žarki šele pozno dopoldne prebijejo skozi in ti pobožajo obraz. Ne reci, da ni nekaj skrivnostnega, ko se začne poslavljati poletje.

Rada imam jesen. Zdi se mi, kot zrela dama v unikatnih oblačilih toplih barv, ki zavita v pisan šal, s klobučkom, sedi na klopci v parku in otožno pogleduje nekam v preteklost, kot bi čakala neko davno izgubljeno ljubezen.

Rada imam takele popoldneve, kot je bil današnji, ko lahko oblečem svojo “jopico za zaspane”. Tako sem jo poimenovala preprosto zato, ker je tako mehka, kot puhast oblak. In me ovije, kot veike tople roke. In nato se zavijem v tisto mehko odejo, ki mi jo je pred leti, med neko zoprno virozo podarila mama. Vzamem veliko skodelico kave in jo objamem z dlanmi. Počasi se mi toplota razlije naprej v dlani in nato po celem telesu. Kot kontrast hladni sivini, ki se skuša prebiti skozi okna. Opazujem velike dežne kaplje, ki polzijo po steklu in se sprašujem, če morda nebo joče za hektičnimi poletnimi večeri, ujetimi v glasen smeh in želje po nepremišljenosti. Predajam se melodijam, ki skozi podivjano poletje nekako niso prišle na vrsto. Pustim, da me božajo stihi Cohenove Allelujah, pa Stingove Mad about you in Claptonove Love don’t love nobody. Take rahlo melanholične melodije, primerne času in sivini. Počasi pustim, da se dih uskladi z dihanjem jesenskega dne in se umiri bitje srca in se glasovi zlijejo s sivino bližajočega se oktobra. Vsako jutro, ko megla ovije mesto si predstavljam, da živim v gradu v oblakih in ko se skozi debelo odejo sivine prebijejo prvi sončni žarki, si ne morem kaj, da ne bi razprla rok in zakričala glasen pozdrav soncu. Vem, nekaj naključnih mimoidočih mi ob tem nameni začuden pogled in verjetno si mislijo, da misem čisto gladka. Ampak mi je prav vseeno. In potem počakam, da veter zatrese veje dreves, ki zadežujejo svoje zlato in rdeče listje, ki se zavrtinči, kot koščki poletja, v vsem svojem bogatem barvnem sijaju. Ne, ne motijo me luže in dež. Z velikim dežnikom lahko ustvarim vrtiljak za kapljice, ki pršijo naokrog, kot moker ringlšpil. In čakam… Čakam, da dnevi vse bolj zgodaj zapirajo oči. In medtem, ko si ljubimci kradejo poljube, skriti v vse bolj zgodnjih včerih, umikajoč se svetlobi uličnih svetilk, se predajam tišini… Skrivnostni in na trenutke rahlo zlovešči. In čakam, da utrujeno zemljo nekega dne mehko prekrijejo snežinke. Tako nežne in puhaste, kot misel. A tako težke, da utišajo še tako težek korak.

Lahko noč.

20130929-192220.jpg

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

5 komentarjev za 'Ko joče nebo…'

  1.  
    Osa
    30.09.2013 | 21:30
     

    Balade, ja. Vedno mi sežejo nekam tja do tkiva izpod levega žepka na zgornjem delu pižame. Pašejo k dežju, semizdi. Meni še posebej, vsakič ko sem daleč proč od doma. In tako si nekaj zadnjih zaporednih večerov tudi jaz rolam Fitzgeraldovo, Cole-a, Holidayovo, Cohena, Franklinovo, Claptona in .. joj ne, ne maram poslavljanja od meni najljubšega letnega časa – poletja (šmrk, vsako leto ista pesem) … kljub temu je z melanholičnimi melosi v sluhovodih prehod nekako bolj mehak. Vsaj to.

    In ta tvoja jesenska pripoved je res kot ustvarjen vrtiljak … iz kapljic … pod velikim dežnikom, ki si ga zavrtela.:) Mi sede. Lahko noč.

    http://www.youtube.com/watch?v=2BRu-S-nHzI

  2.  
    30.09.2013 | 21:38
     
    Darja

    @Osa: Hvala za tole… Za Autumn leaves… Je odnesel celodnevni glavobol.

  3.  
    Osa
    30.09.2013 | 22:33
     

    @Darja: evo še en “analgin” zapovrh …;) http://www.youtube.com/watch?v=rLgQ9brMfUY

  4.  
    30.09.2013 | 22:39
     

    Wau – za dušo morem reči..

  5.  
    30.09.2013 | 22:54
     

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !