30+

Objavljeno 10.07.2013

Pravijo: “Star si toliko, kolikor se počutiš.” Vraga! Facebook te dnevno tepe po glavi z dejstvom, da se staraš. Dnevno si bombardirana s fotografijami najstnic z “dakfejsi” in ob tem pomisliš, da izgledajo trapasto. Jap, draga moja bližaš se štiridesetim. Če te ob tem prešine še, kako se mula ne potrebuje barvat, da bi skrila pramene sivih las in te prešine še zavistna misel: “Tudi jaz sem nekoč imela takole hudo postavo”, se verjetno počutiš nekako tako, kot bi ti nekdo v peso vrgel opeko.

Tvoji vrstniki namesto fotografij divjih zabav objavljajo fotografije mulcev, psov in mačkov. Še huje… Mulci tvojih sošolcev imajo že svoj profil in te po nekem čudnem naključju hočejo pofrendat.

Ko ti prijateljica pošlje vabilo na zabavo, se ta začne ob treh popoldne in obeta kup pogovorov o plenicah, otroških pudrih in bruhanju, po možnosti pa bosta na tej takoimenovani zabavi vsaj dva otroška vozička. V skrajnem primeru gre celo za rojstni dan njenega tretjega otroka.

Tvoja najljubša trgovina ni več DM-ov oddelek z senčili in šminkami, ampak polica s hranilnimi kremami, toniki, zvarki proti guban in jasno, GA in Lesnina.

Iz kluba oddieš ob enajstih, ker je bilo preveč gneče in je bila preglasna glasba. In nato modro ugotoviš, da si prestara za to vrsto glasbe. In naslednji dan te glava ne boli od divje zabave in alkohola, ampak preprosto zato, ker nisi več v formi za ponočevanje čez polnoč. In če se slučajno zgodi, da kako petkovo zabavo v resnici potegneš do treh zjutraj, se regeneriraš še v soboto, nedeljo, ponedeljek in torek. In namesto, da bi se večer odvijal med degustiranjem čim več različnih pijač v čim več različnih barih, spiješ kozarec vina doma in greš spat.

Namesto VIP krtice za najbolj fensi klub v mesti imaš v denarnici člansko izkaznico fitnes kluba, kartico zvestobe pri bližnjem fizioterapevtu in med opomniki obvezno barvanje pri frizerju vsaj na mesec in pol.

McDonalds odpade. Tortice odpadejo! No, razen tistih dietnih. V trgovini prostovoljno kupuješ neokusne fitness kosmiče, posneto mleko, dietne sokove in zvečer ne ješ več, ker si slišala, da to redi. In encim, ki je včasih čudežno prebavljal čips, kokice, tone čokolade in sladoled s smetano, je očitno skozi leta umrl.

Zjutraj se moraš prebuditi vsaj pol ure prej. Da na obraz naneseš vse tiste žavbe in pomade, ki obljubjajo izginjanje gub v štiriindvajsetih urah. In najmanj 25 minut porabiš, da se narišeš v spodobno osebo. In v resnici – čeprav tega ne priznaš – vsaj malo prisluhneš reklamam, ki obljubljajo izklesano postavo do poletja brez fitnesa in osebnega trenerja. In mimogrede, ko smo že pri televizijskih reklamah. Preslišiš tiste za najnovejši film v kinu. Nenadoma te zanima, kako najlažne odstraniti madeže z otroških oblačil.

Plešeš ne več, ker te bolijo kolena, smučanje in tek spadajo pod adrenalinske športe. In če se zjutraj zbudiš brez vsaj ene sledi bolečine v hrbtenici, preveriš pulz.

Še en znak, da se bližaš štiridesetim. Mulci, ki govorijo v slengu in si pišejo v kraticah, ti gredo strašno na živce. In počutiš se neumno, ko moraš vsake toliko kakšno kratico vtipkati v googla, da preveriš kaj pomeni. In frustrirajoče je tudi, ko ti sosedov škrbasti mlečnozobi mulec z najbolj butastim režanjem pokaže kak nov trik na tvojem telefonu.

Če še nimaš otrok, te dnevno morijo s tem, kdaj nameravaš? Ker bioločka ura niti ne tiktaka več, ampak nabija ko cerkveni zvon. Mimogrede, saj veš, tvoja maternica tudi ne bo večno produktivna. In če slučajno tam po petintridesetem še nimaš otrok, potem je s tabo nepreklicno konec. Dobra plat tega je, da pojenjajo vprašanja o tem, kdaj nameravaš. Večina je obupala, nekateri si pa preprosto šepetajo, da uboga reva gotovo ne moreš imeti naraščaja. Ker vendarle je to smisel življenja, kaj ne?

In priznaj, ko gledaš kako serijo, ugotoviš, da so vsi čedni igralci vsaj deset let mlajši od tebe. In potem skrivaj googlaš za tistimi, ki so tvoj letnik in še vedno izgledajo relativno dobro.

Vse cool stvari so namenjene petnajst let mlajšim od tebe. In v večini trgovin z oblačili se počutiš kot na drugem planetu. Ampak res… Kam gre ta moda? Čisto je podivjala.

Ne razveseli te več nova glasba, ker tako ali tako za večino teh bendov še nisi slišala. In tisto, kar si ti poslušala, spada med oldije. Kot naprimer osemdeseta.

In medtem, ko si se včasih na plažo odpravila z brisačo in kopalkami, zdaj vzameš še tono zaščitne kreme pred soncem – da ti tiste sončne pege ne bi še bolj potemnele, pa slamnik – vendarle imaš svežo barvo las in nočeš, da ti sivi prehitro pogledajo ven – in, jasno, vsaj en senčnik, hektolitre vode, nekaj nizkokaloričnega za vmes in tone knjig in revij, medtem ko je bil včasih dovolj walkman (to je tista zadeva, ki je bia nekoč namesto iPodov in podobnih mp3 predvajalnikov). In, jasno, tistega osla, ki kljub vsemu zgoraj naštetemu, po vseh teh letih še vedno misli, da si lepa, da vse to znosi na plažo.

Podobne frustracije: KLIK

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

6 komentarjev za '30+'

  1.  
    10.07.2013 | 16:34
     
    Dajana

    A maš rojstni dan? :D :D :D Vse najboljše!!! :D :D :D Oh… a si prišla v trideseta in so te že začeli spraševat, kdaj boš imela otroke? :roll:

  2.  
    12.07.2013 | 04:56
     

    Super se počutim v svojih letih, veseli me, da nimam celo življene enakih interesov in me življenje bogati, ves čas izgledam dobro za svoja leta in razumem, da ne morem izgledati 16. Družabno življenje pa postane malce večji problem, nič ni več tako zlahka, pa ne zaradi časa in zmogljivosti – predvsem zaradi ljudi. Z leti ti postane jasno kaj ja in kaj ne in zato se izbor zelo skrči, različni interesi povezovanje še dodatno zmanjšajo, ker pleše pa res ne več vsak. Ampak se vseeno ne počutim bistveno prikrajšana, ker nisem več mlada, edino kar je malce naporno je občasno zavedanje, da je lep del življenja že za tabo in imaš vedno manj časa – to pa ni dober občutek. Zaradi tega je še bolj pomembno najti svoje veselje in ne prelagati svoje sreče v bodočnost v smislu še tole naredim potem pa bom….Veliko omejitev si ljudje dobesedno izmislijo, ker dvomijo vase in so ujetniki vsakdana – to pa je slaba rešitev. Še vedno grem prav z veseljem v DM in si kupim tisto, kar iz mene ne naredi ravno freske, ampak sijočo osebo.

  3.  
    anka
    12.07.2013 | 08:09
     

    super duhovit in (žal) resničen zapis.

  4.  
    Maj
    12.07.2013 | 18:03
     

    Če hočeš froca samo povej ;)

    Meni pa ni problem žurat do šestih zjutraj ampak kaj naj pa tam počnem, če se pa med skoraj mladoletniki počutim kot star ata, še v Franciju se komaj najde kak starejši;(

    Luškane punce lahko gledam tudi kje na netu pa še slečene, če hočem.

  5.  
    jimmies
    13.07.2013 | 11:24
     

    “Ko ti prijateljica pošlje vabilo na zabavo, se ta začne ob treh popoldne in obeta kup pogovorov o plenicah, otroških pudrih in bruhanju, po možnosti pa bosta na tej takoimenovani zabavi vsaj dva otroška vozička. V skrajnem primeru gre celo za rojstni dan njenega tretjega otroka.”

    lmfao.

    hvala za smeh. tole je blo pa neprecenljivo

    pa j…. mastercard

  6.  
    tea
    13.07.2013 | 22:02
     

    no, ni čist tko.kej od tega drži, večina pa so žal stereotipi o življenju po …ne vem …tridesetem.

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !