Vendarle je to moja pot!

Objavljeno 18.02.2013

Zgodaj sem se naučila, da ne čutim. Da preprosto grem naprej in da, ko se mi zdi, da bi lahko začutila preveč, stopim korak nazaj. Nekako lažje je živeti, če človek potisne grde spomine nekam v najbolj skrite kotičke spomina in upa, da nekega dne ne bodo, kot nenaden izvir privreli nazaj.

Naučila sem se biti hladna ob težkih besedah, vzvišenih pogledih, poniževanjih… Naučila sem se, da preprosto stopim naprej.

Že mlada leta so me naučila, da nisem jokala, ko me je zapustil kdo, ki mi je bil center vesolja v mojih prvih zatreskanostih. Konec koncev, sem bila samo soseda tiste luštne, do katere je v resnici hotel priti. Ali pa razlog, da se je lahko pohvalil, kako je zmešal tisto čudaško.

Ljudje, ki so me prizadeli, ne obstajajo. Ne vidim jih. Ne spomnim se jih. In če jih srečam, po kakšnem čudnem naključju nekje na ulici, preprosto ob tem ne čutim ničesar. Kot zrak gredo mimo mene. Brez jeze, slabe volje ali bolečine. Ampak taka neobčutljivost pač zahteva čas. Včasih leto, včasih dlje…

In ko končno pridem do točke, ko bi lahko zaprla vrata in izklopila vse občutke, ne želim, da me kdo spominja, pod pretvezo, da je to dobro zame. Češ, da brez, da bi čutila ne morem živeti. Moja pot je, ki jo moram hoditi sama in s tistimi, ki so se skozi leta dokazali, kot zaupanja vredni. Tisti, ki so bili ob meni tudi pred slabim letom, ko sem se spraševala, če se je nebo sesulo name. Tisti, ki so ostali, ko so vsi drugi odhajali. Tisti, ki so mi ponudili objem in mi vedno in ob vsakem trenutku lahko namenijo zgolj besedo, pogled ali vsaj prijazen nasmeh. In ne, ni potrebe, da bi se spominjala razlogov, ki so pripeljali do vsega česar se nočem spominjati… Res ne. In priznam. Včasih je tako zelo lažje zamižati, kot pobirati koščke razbite samopodobe.

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev za 'Vendarle je to moja pot!'

  1.  
    Dedi
    18.02.2013 | 21:57
     

    Prosim te, vrni temu šopku njegove barve.

  2.  
    NoMercy
    18.02.2013 | 22:11
     
    NoMercy

    priznavam par vrst ljudi kot ljudi :) - kdor da za rundo v enakovrednimeri, pa ne, da se zapijemo :P - kdor mi da delo in plačilo (sorazmerje ni važno, če se oba strinjava) - katera seksa zato, ker njej “pašem”

    ga/je pa še nisem srečal, ki bi se brezplačno namesto mene sekiral/a in, ki bi mi plačal/a, da se sekiram namesto njega/nje :P smo pač egoisti, ki s tujimi problemi nimamo kaj početi :P

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !