Strah me je, da bi pozabila…

Objavljeno 12.11.2012

Pravijo, da so solze zdrave. Da bi jim morali pustiti, da si utrejo svojo strugo in očistijo bolečino. Jaz se solz bojim. Sprožijo preveč vprašanj. Preveč pozornosti. Ne morem odgovarjati na vprašanja, kaj je narobe, ker ne poznam pravega odgovora in se bojim pokazati, da sem včasih tudi jaz šibka. Ljudem se tako ali tako večinoma zdi, da nimam razloga za žalost. Da je moje življenje samo smeh in…

In potem, ko se nabere tisti cmok, ki grozi, da se bo razletel, kot preveč napihnjen balon, raje zadržim dih in ga držim tako dolgo, da v glavi nastane megla in omotica premaga solze.

Veš, kakšen dan je že skoraj v redu, potem pa pogledam na uro in se sestavijo enake številke in se spomnim, kaj sem si rekla takrat. V tistih trenutkih, ko sem te najbolj pogrešala. “Vsakič, ko bom videla enake številke, bom vedela, da si z mano.” Verjetno bo tako za vedno. Najbrž bom vedno, ko bom videla kaj lepega, pomislila, kako bi bilo tebi tudi všeč. In za vedno bodo ostale nekatere stvari tako povezane s tabo.

Pa vendar… Kljub temu, da vem, da si z menoj, me je strah, da bi te izgubila. Da bi pozabila zven tvojega glasu, ko si poklical moje ime. Da bi pozabila, kako si se nasmehnil ali kakšen odtenek sive se je lesketal v tvojem pogledu. In zato se včasih skrijem vase in si v glavi na replay vrtim nekaj stavkov. Da ne bi pozabila. Da premagam strah, da bi nekega dne izginil in se ne bi spomnila.

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

1 komentar za 'Strah me je, da bi pozabila…'

  1.  
    29.01.2013 | 00:04
     
    dusko

    Kadar imas toliko spominov, ob katerih se ti ustnice zavihajo navzgor, ni bojazni, da bi karkoli utonilo v pozabo. Človek, ki ga tako močno ljubimo, nikoli zares ne odide – ostane z nami v naših besedah in dejanjih, ostanejo njegovi nasveti, nauki in njegova hudomušnost, vedno je nekje z nami globoko skrit v srcu in možganih. preboleti izgubo pa je resnično najtežje, zato razumem tvoje strahove…

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !