Še vedno te pogrešam

Objavljeno 13.05.2012

Čez nekaj ur bo natanko tri tedno od trenutka, ko mi je zazvonil telefon in se čez nekaj trenutkov znašel na tleh. Kako se soočiti s tem, da nekoga preprosto ni več, ko je njegova bližina še preprosto tako… Tako otipljiva, na nek način. Ko se na trenutke zdi, da ni nič drugače. Da je vse po starem. In potem kruta resnica zareže, kot top nož, da zaboli vsako vlakno telesa. Ni ga več. Ne bom več slišala njegovega glasu, pozno zvečer. Ne bom več videla njegovega večnega nasmeha. Ne bo me več objel.

Ne obsojaj me, če žalujem na svoj način. Ne obsojaj me, če nimam ves čas od joka pordelih oči. Zdi se mi, da mi je preprosto zmanjkalo solz. Sem pač taka, kot on. Ne razkazujem svojih občutkov in raje tiho jočem v sebi. Taka sem, kot on, ki je medtem, ko me je na poročni dan peljal pred oltar, samo molče mežikal. Kolikor pomnim je bil to edini dan, ko ni postregel s kakšno pikro pripombo.

Ne obsojaj me, če ne bom v temnih oblačilih. Sovražil je črnino. Ljubil je barve. Naj se ravnam po splošnih moralnih pravilih ali živim, ko bi želel moj oče?

Ne obsojaj me, če bom na ves glas poslušala glasbo. To je bil del njegovega življenja. Glasba ga je spremljala z radia na vsakem koraku. Tisti teden, preden je zaspal za vedno je vsak dan poslušal zadnji koncert na katerem sem nastopila.

In ne obsojaj me, če bom na trenutke zadržana in morda ne tista frfotava Darja, ki si jo poznal. Še vedno sem jaz. Samo malce sem se odmaknila. Preveč boleči so bili zadnji meseci. Preveč ljudi, ki mi pomenijo ogromno, je odšlo iz mojega življenja, da bi lahko ostala enaka. In morda nekoč, ko se mi ne bo več lomil glas, ko bom spet imela razlog, da zapojem… Me ne obsojaj, če bom vsako pesem namenila njemu.

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev za 'Še vedno te pogrešam'

  1.  
    15.05.2012 | 00:31
     

    izguba dragega človeka vedno boli

  2.  
    Roman
    21.05.2012 | 23:21
     

    Ufff… kako je svet majhen…..

    Prebral besedilo, pogledal nekaj slik na FB… ta obraz… čeprav sem bil takrat še otrok, kakih dvanajstih let, se živo spominjam tega obraza. Ne samo obraza, tudi človeka za njim. Ki je prenekateri večer presedel na istem kavču, gledoč črnobeli TV s trobarvnim steklom pred ekranom. Zgoraj modro, v sredini zeleno, spodaj rumeno. Tih, morda nekoliko neroden, sramežljiv. Moteče tapkanje s prsti po kavču, ko veš da je hotel izreči, kar je za vedno ostalo v njem. Ker ni želel motiti, se morda bal poraza, se morda počutil manjvrednega tam, kjer za manjvrednost ni bilo mesta. Spomnim se zagata s popularnim šlagerjem, ki bi morda lahko razjasnil stvari, povedal neslišano. Ampak tam zgoraj nekdo menda res čuva čuvanje vredne. Vsak nekoč najde mesto ki mu je usojeno, v katerem lahko izživi sebe. Verjetno jih je tudi on. Pravzaprav sem prepričan, da jih je. Ker drugače niti ne more biti. Lahko človek v življenju sploh doseže več, kot je po desetletjih spomin nanj od nekdaj naključnih, trenutnih sopotnikov?

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !