Irska: Dingle – Kenmare

Objavljeno 4.05.2012

Saj veš, da si ne morem pomagati, da ti ne bi namenila nekaj besed. Preprosto preveč je vsega. Preveč lepih stvari in preveč spominov na vsakem koraku. Saj veš… Sanjava sem in romantična. In poslušam Chrisa De Burgha, kar mi nekateri skoraj očitajo kot greh. Ampak gre preprosto za to, da (ja, saj vem, da je rojen v Argentini), da sem si ob njegovih pesmih vedno predstavljala Irsko. In ja, kasneje sem izvedela, da je po rodu Irec. Kako bi sicer v svojih besedilih premogel toliko bogastva in toliko otožnosti. In ko mi v besedilih opisuje ruševine stare cerkve ali gradu, preraščene z bršljanjem… Ja, tudi to je Irska. Veliko tistih malih podeželjskih cerkvic je v resnici v ruševinah in poraščenih z mahom in bršljanjem. In Irska, tako pravijo domačini, ima največ gradov. Celo več kot cela Anglija. In plaže. Če bi bile le temperature malce višje, bi preprosto skočila v morje in se prepustila oceanu. Tako mamljivo je. Francozinja, ki si je v Dinglu odprla malo pekarno palačink je sicer dejala, da domačine nizke temperature ne ustavijo in da ima morje včasih poleti celo 16 stopinj. Sicer pa… Saj se spomniš. Otroci smo se v naši vasi prav tako pogumno namakali, takoj ko je Krka dosegla take temperature. In stari so v hecu dejali: “Kaj pa otrok ve, kaj je mraz.”

Danes smo obvozili konec polotoka Dingle. In res, za vsakim ovinkom skorajda, smo ostali brez besed. Osupljive plaže, čudoviti razledi, male vasice, morje ovc, nekaj naselij, ki datirajo par stoletij pred našim štetjem in zeleni pašniki. Tako nekako bi lahko opisala pot tistih približno 50 kilometrov. Kot se Irsko vreme menja skoraj na pol ure, tako skoraj za vsakim ovinkom menja pokrajina. Od kilometrskih plaž, pa do malih potočkov, ki se skorajda zdijo, kot bi bili nekje na nekaj tisoč metrih nadmorske višine.

In mimogrede v Dinglu imajo popolnoma spodoben akvarij. Celo s tunelom, kar je za tako malo mesto precej presenetljivo. In odlične Bed & Breakfaste. No, če malce poiščeš.

Naprej proti Inchu nas je malce pohecalo vreme. Ampak, saj veš, jaz oblake obožujem. Če seveda niso tisti zavesasti, enakomerno sivi in polni vode… Tisti igrivi, beli, črni in puhasti, pa čeprav se sem in tja pošteno polulajo, so prav simpatični.

Na poti proti Kenmaru pa… Gradovi, zeleni gozdovi in seveda, črede ovc in goveda. Ross Castle je simpatičen. Če imaš voljo za kratek sprehod. Pa s seboj imej kak priboljšek. Cele jate rac mlakaric namreč prav brezsramno fehtarijo.

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

4 komentarjev za 'Irska: Dingle – Kenmare'

  1.  
    Petrica
    4.05.2012 | 22:32
     

    Otožno, a s kančkom šaljivosti, doživeto in globoko. Lepo.

  2.  
    4.05.2012 | 23:56
     

    Fotografije so prekrasne. S tabo potujem na Irsko in obujam spomine. Hvala. :)

  3.  
    Rumbo
    6.05.2012 | 20:34
     

    Tudi jaz potujem s teboj. Nekoč davno je bilo to. Moram slike poiskat. Bo pa treba enkrat ponoviti. Lepo se imej.

  4.  
    15.05.2012 | 00:29
     

    ču-do-vi-to in zelo osebno

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !