Ko sem ponosna, da sem dolenjka

Objavljeno 16.02.2012

Zadnje čase se mi zdi, da raziskujem meje svojega okusa. Nekoč ljubiteljica klasične opere, v kateri se – bog ne daj – maj ne bi znašlo ničesar modernega in ljubiteljica klasičnega gledališča, vse bolj uživam v novem in drugačnem.

Matjaža Bergerja se spominjam še iz gimnazijskih časov. Takrat so bile zame njegove predstave – spomin mi seže do ene izmed teh v prostorih novomeške gimnazije – nekaj popolnoma deviantnega. Nerazumljivega. Nekaj, kar sem morala gledati pač po neki šolski dolžnosti, v okviru kulturnega praznika, namesto ure angleščine.

VSe do danes. No, do včeraj, če sem čisto natančna. Ko sem obstala s skoraj odprtimi usti od navdušenja nad odlično predstavo v Dvorani novomeške pomadi, gledališča APT. Za klasika, kot sem jaz nekaj tako drugačnega in izjemnega, da priporočam vsakemu. Skratka, če zaslediš kje ponovitev predstave Od-ločitev v Mukdenu, pograbi priložnost z obema rokama. Pa še prijatelja prosi, da drži s s teboj.

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

1 komentar za 'Ko sem ponosna, da sem dolenjka'

  1.  
    26.02.2012 | 11:00
     
    nevenka

    Nisem še videla nobenega Brechtovega dela, kolikor vem, gre v resnici za zelo zanimiv projekt, ogledala sem si predstavitveno stran gledališča:

    http://www.antonpodbevsekteater.si/si/predstave/Od-locitev%20v%20mukdenu/

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !