ZDA – 4. dan: Filmi se dogajajo prav tam…

Objavljeno 23.09.2011

Če se voziš preko prostrane ameriške divjine, se ti zdi, da je prav vsak kilometer osamljene ceste zabeležen na filmskem traku ene izmed filmskih klasik… Kot, da nenadoma padeš v sredino pravkar postavljene filmske kulise.

Med Kingmanom in Oatmanom se raztezajo milje ničesar. Samo nekaj mrtvih ruševin, zablodelih oslov in opuščeni rudnik zlata. Kamor sicer, v upanju, da bo kaj našel, kar so morebiti spregledali, še vedno zaide kak naiven turist. Sicer pa… Velja pravilo… Kupiš vstopnico in kar najdeš, če kaj najdeš, je tvoje.

Sredi tega ničesar stoji s stilom obnovljena bencinska črpalka, ki pravzaprav že dolga leta ne prodaja goriva. Le spominke in pijačo. Kar se tiče prvega, so američani pravzaprav precej neizvirni. Nekaj obeskov za ključe, skodelice za kavo, kakšna fotografija, kapa, klobuk in majice (te so že v manjšini)… potem se pa zaključi. Večina teh stvari pa je pravzaprav s svojim kičem že na meji okusnega.

Oatman je simpatično mestece, ki je očitno nekoč v preteklosti očaralo tudi Clarka Gabla in Carole Lombard. Na svojem poročnem potovanju – poročila sta se v bližnjem Kingmanu – sta se ustavila tudi v Oatmanu med zlatokopi in menda se je Clark kasneje kar pogosto vračal med rudarje na partijo pokra.

Nekje do šestdesetih let, ko so zaprli vse rudnike v bližini, je malo mestece postalo mesto duhov brez enega samega prebivalca. V zadljih letih je, predvsem zahvaljujoč vse večjim trumam turistom, ki jih zanima stara Route 66, tudi Oatman na novo zaživel. In mestece se zdi, kot bi se zataknilo v nekem drugem času. Kot velika filmska kulisa se zdi z živimi statisti. Ljudmi, ki pridejo tja pravzaprav v službo in vsake toliko uprizorijo lažne ulične boje. Po mestu se sprehajajo osli, ki so – kljub temu, da se zdijo povsem krotki – pravzaprav divje živali in opozorila, da grizejo niso zaman.

Ameriška zgodovina je v primerjavi z evropsko precej borna. Kratka. In tako se ponašajo s svojimi največjimi zvezdniki, ki jih v obliki voščenih lutk postavljajo ob Route 66. Stari avtomobili in tradicionalne restavracije, moteli in kilometri neona. Tako nekako bi lahko opisala pot.

Na “vrata” Grand Canyona smo prispeli nekaj pred sončnim zahodom. In živo rdeče obarvane skale, ki jim ni videti konca, so vsem vzele dih. Nekaj je videti to veličastno sliko na televiziji. Ko pa stojiš na globeljo in nepregledno širjavo Canyona, preprosto človek ostane brez besed. Kaj tako velikega, veličastnega, osupljivega, si niti v sanjah ni moč predstavljati. In če je rečem, da je na ameriški celini vse predimenzionirano, niti malo ne pretiravam. Preprosto ni besed, s katerimi bi se dalo opisati razgled nad rdečim morjem kamenja, ki se je kopalo v zadnjih žarkih večernega sonca.

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

1 komentar za 'ZDA – 4. dan: Filmi se dogajajo prav tam…'

  1.  
    24.09.2011 | 09:00
     

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL