Konjenica in sedem obzidij

Objavljeno 22.02.2011

Kup ljudi srečujemo na svoji poti. V filmu, ki se mu reče življenje. Nekateri gredo mimo, kot spregledani prometni znaki. Številke cest, ki nas pravzaprav ne zanimajo. Zanimajo nas smerokazi. Ljudje, ki nam pokažejo neko smer. Nekaj novega. Ali pa nas samo opozorijo na nekaj že videnega. Pravijo, da vse ljudi srečamo z razlogom. Vse, ki na tak ali drugačen način pustijo nekakšen pečat v našem življenju.

Ko spoznam nekoga, ki sem ga v svojem življenju spustila blizu, v moj osebni prostor, je to poznanstvo za vse življenje. Ne bom se obrnila stran. Ne bom se pretvarjala, da ga ne poznam. Vsako poznanstvo ostane del mene. Košček v mozaiku mojega življenja. Morda se čez leta, ko bova izgubila stike, ne bom spomnila rojstnega dne. Morda bom pozabila kak nekoč pomemben dogodek, ne bom pa pozabila osebe.

Morda je to razlog, da ponavadi s strahom spuščam ljudi v svoje življenje. Površna znanstva so nekaj vsakdanjega. Ampak, kot mi je nekoč pripovedovala prijateljica, sem okrog sebe zgradila nekaj obzidij in vsakič, ko se je želela približati, je bila “konjenica” postrojena. Prevečkrat sem ugotovila, da ljudje odhajajo brez slovesa, brez pojasnila. In ob naslednjem srečanju se pretvarjajo, da si nekdo, ki ni nikoli stopil skozi njihovo življenje. In morda je konjenica in sedem obzidij samo zaščita pred novim razočaranjem…

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

Ta objava še ni komentirana.

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !