Ave Maria, ki poboža…

Objavljeno 16.02.2011

Josipa je dama. No, pravzaprav Dama z veliko začetnico. Srčna, iskrena in nenavadna umetnica. In zdi se, da se za pisanim perjem, kričečimi barvami, nenavadno barvo las, skriva nekaj krhkega… In ko je koncert začela Ave Marijo se je njen žametni glas razlil med sedeži dvorane in za nekaj minut uklenil poslušalce v nek drug čas.

Po treh mesecih abstinence sem se tudi jaz počutila malce negotovo. Po tolikem času, ko je fotoaparat – vsaj kar se koncertov tiče – počival, sem se počutila malce adrenalinsko. Občutek je nekako tak, kot pri pevcu, ki stopi na oder in razmišlja, če bo s svojim glasom znal ujeti vse občutke, ki so skriti v melodiji in tekstu. In tole je nastalo.

Josipa-Lisac

Josipa-Lisac

Josipa-Lisac

Josipa-Lisac

Josipa-Lisac

Josipa-Lisac

Josipa-Lisac

Josipa-Lisac

Josipa-Lisac

Josipa-Lisac

Josipa-Lisac

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

1 komentar za 'Ave Maria, ki poboža…'

  1.  
    Milan
    16.02.2011 | 18:36
     

    Lepo tole, tudi v črno beli tehniki. Bi bilo pa lepo še kako v barvah videti. Saj ima, kolikor se spomnim od takrat, ko sem jo zadnjič fotografiral, vedno zelo “barvit” nastop. Drugače pa je Josipa Dama od kar pomnim. Res ni ne vem koliko starejša od mene, pa se mi vseeno zdi kot da jo poznam od nekdaj.

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !