Še dobro, da sva prva v koloni…

Objavljeno 8.02.2011

Ah, bogovi potrpežljivosti, ne skušajte me več… Saj razumem, da je bil praznik. Da je to nekako tako, kot nedelja. In da so vsi dedki in babice odpeljali svoje jeklene konjičke po dolgi, težki zimi na sprehod, da bi po desetih letih, odkar jih glancajo v svojih garažah, končno obrnili števec na 3500 prevoženih kilometrov. Vse razumem, ampak ne gre drugače, kot da malce pojamram…

Je pozno popoldne “peglal” srebrni polo proti Postojni… (ah, tak je bil moj prvi, le drugačne barve). In smo šli… V naselju 35 km/h… Se je gospod Jože v avtu bal, da bi ga pri petinštiridesetih menda vrglo iz ovinka. Je bilo vendarle le osem stopinj in kdo ve, kje se lahko pojavi kaka zaplata ledu. Konec koncev je samo kak teden menda od zadnjega dežja. Gospa Majda si je na sopotnikovem sedežu ravno zavezala svileno zakmašno ruto in se pridušala nad svetom, ki tako zelo hiti: “Tile mladi, tako divjajo po cesti. Ni čudno, da je toliko nesreč.” Sem naivno pomislila, da bo gospod potem, ko pridemo iz naselja pa vendarle spustil konje pod pokrovom avtomobila malce v dir…. In je uspel… Razvil je hitrost do petinpetdeset. In ob tem verjetno pomislil, da manjka le še malo in bo poletel… Razumljivo… Presneti projektanti cest, ki ne znajo uporabljati ravnila. Cesta je bila vendarle malce ovinkasta. In v klanec je, izven naselja, še malce pohodil zavoro in zmanjšal hitrost na 25 km/h. Ob tem se je gospa Majda na sopotnikovem sedežu prijela za vse ročke, ki jih premore vozilce in z levo prijela še svileno zakmašno ruto, da je pospeški ne bi slučajno odnesli z njene glave. In ko se je cesta spet postala skoraj ravna (presneti projektanti nesposobni, lahko bi jo večkrat naredili ravno, mar ne!?) je gospod Jože, ki se mu je medtem, po silni adrenalinski vožnji, že umirilo bitje srca, gospe Majdi dejal, naj ustavi kaseto Lojzeta Slaka, ki se je od Ilirske Bistrice do Pivke že vsaj štirikrat odvrtela, in poišče Veseljaka. In gospo Majdo je ob radijskem obvestilu kar malce zaskrbelo če bosta do dveh ponoči v Kranju. Slišala je namreč: “Promet je povečan med Pivko in Postojno. Kolona vozil je dolga že pet kilometrov.” Gospod Jože pa je ob tem potisnil klobuk globlje na čelo in dejal: “Še dobro, da sva prva v koloni.”

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev za 'Še dobro, da sva prva v koloni…'

  1.  
    15.02.2011 | 18:13
     

    hahaha… si me prav nasmejala… drugače pa ja, čista resnica… na vseh postojnskih in okoliških cestah… včasih tudi med tednom :)

  2.  
    dahvor
    15.02.2011 | 18:47
     

    …odlicno…hahaha…pa ne misliti, da je bilo vcasih, ko sem jaz mlad bil, kaj drugace…prvi v koloni…to je mahu, ko si ga prehitu…prvega v taprvi in taglavni koloni ni se smelo prehitet-so celo kolono sz zakonom predpisali, kasna mora na miru stat…vsako gibanje je, po logik,i ze nevarno.

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !