Odpelji me na luno

Objavljeno 18.04.2010

Predstavljaj si zakajen lokal v katerem brli medla rdečkasta svetloba. Oblaki cigaretnega dima se vijejo med nekaj pozabljenimi dušami, ki so z leti postali inventar. Razglašen klavir ubere prvi razložen akord, pridruži se mu kontrabas, kot zamolklo grmenje, ki ob poletnih nevihtah počasi prihaja izza obzorja.  Kot Amorjeva puščica, ki prebije nič hudega slutečega na pomlad se od nekje oglasi pozavna… V temačnem kotu sedi on. S cigaro med porumenelimi prsti nonšalantno piha v zrak dimne obročke. Kot bi dami v oprijeti rdeči obleki skušal poslati dimne signale.

Ona sedi za staro okroglo mizo v katero se je skozi leta zarisalo že na tisoče odtisov kozarcev. Med tankimi prsti ji počiva tanka skoraj dogorela cigareta. Spuščen pogled obstane na njegovem obrazu za trenutek predolgo, da bi bil zgolj slučajen. Pihne v zrak oblak dima, kot bi hotela zakriti rdečico, ki se je prikradla na njen obraz. Oblizne konice kazalca, ki ga je pravkar pomočila v martini, pogladi gubo na obleki in spusti pogled.

Zvoki jazza se zlijejo s harmonijo srca in se zažrejo v vsako poro telesa. Akordi pobožajo po kodrih, po dlaneh in požgečkajo za ušesi…

Take slike je risal Massimo Savič v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Fly me to the moon, That’s life, Hello Dolly in druge so zazvenele in začarale obiskovalce njegovega koncerta. Skoraj intimno vzdušje so prekinjali samo navdušeni aplavzi obiskovalcev.

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev za 'Odpelji me na luno'

  1.  
    milan marič
    19.04.2010 | 10:39
     

    Darja zelo lepo .

  2.  
    Mateja
    30.06.2010 | 00:02
     

    Ja, res lepo. V misli se mi je prikradla živa podoba dogajanja, tako nazorno in obenem nevsiljivo si opisala lokal. Me je čisto prevzelo in kar nekako sem pričakovala nadaljevanje ”zgodbice”. Ko je bilo konec, so ostala samo vprašanja. Kaj se je zgodilo z žensko? Je moški pristopil k njej? Sta postala ljubimca, kot Marta in Feliks v knjigi Ženska v rdečem? Sta našla pot iz rutine, posedanja v samoti? Kaj se je zgodilo, ko je glasba utihnila? Čarobno. :)

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !