Med dihom violine in šepetom pikola

Objavljeno 14.07.2009

Glasba je podaljšek besed. K sreči jo ne doživljam kot glasbeni kritiki, ki bi razčlenili vsak takt posebej. Se posvetili umetnostni smeri in interpretaciji le te… Glasbo doživljam, kot nekaj, kar doživim, vdihnem in odsanjam…

Koncert opernih arij  z mehiškim tenoristom Ramonom Vargasom je bil gledano skozi moje srce, popolna perfekcija. Orkester Slovenske filharmonije je dihal s francoskim dirigentom Emmanuelom Villaumeom. In čustvena interpretacija je občinstvo v Gallusovi dvorani spravila do stoječih ovacij.

Dih violin, na trenutke tako nežen, skoraj plah, se je razlival po dvorani in skoraj nisem upala vdahniti, da ne bi prekinila tihega šepetanja… Glasba, ki popelje na temačne italjanske ulice, ko se zvok ene same violine, skoraj osamljeno, razlega med sivimi zidovi… Razpetost Don Giovannija med ljubeznijo in maščevanjem. Donizettijev ljubezenski napoj je hrepeneče plal nad loki in strunami. Verdijev mediteranski temperament pa pospeševal ritem srca. Ubrani zvoki privabijo solze, brez vprašanja, če smejo. Nekaj težkega, nedorečenega sede na dušo. Neopisljiva radost naslednji trenutek zavrtinči veter pod nevidnimi krili… Vse to je glasba, če jo človek ne posluša z ušesi, ne gleda z očmi, ampak doživi s srcem. Ena izmed nocojšnjih je bila tudi Donizettijeva “Una furtiva lagrima”:

YouTube slika preogleda

Med tremi bisi je Ramon za konec prihranil Nehvaležno srce Salvatoreja Cardilla. Privoščim v izvedbi Placida Dominga:

YouTube slika preogleda
  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

1 komentar za 'Med dihom violine in šepetom pikola'

  1.  
    Jernej
    17.07.2009 | 10:15
     

    Objava s takšno vsebino pa res ne more ostati brez komentarja :-D … Glasba in Ljubezen…z roko v roki… V obeh primerih se človek pretvori v Božansko bitje, če ju le ne doživlja kot “glasbeni kritik”…

    “…Se posveti umetnostni smeri in interpretaciji le te… in ju doživlja kot nekaj, kar počasi vdihne, izdihne in odsanja…”

    LPJ :-D

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !