Puccini na vogalu ulice (Italija 2. dan: San Gimignano – Firence)

Objavljeno 4.11.2008

Drugi dan potepanja po Italiji sta bila v načrtu San Gimignano in Firence.

Med visokimi stolpi sredi slikovite toskanske pokrajine, ki so nekoč davno razkazovali bogatunstvo njihovih lastnikov, si človek zlahka predstavlja srednjeveški vrvež. Gospodinje, ki v pisanih rutah hodijo k vodnjaku po vodo in vmes poklepetajo z branjevko, ki je pravkar prinesla na trg nekaj svežih jajc svojih kokoši.

Mične gospodične, ki z visokih oken sramežljivo pogledujejo na trg. Z bledimi ročicami odstirajo težke žametne zavese in ko kdo slučajno pogleda proti njim, smuknejo v mrak svojih soban. Za debelimi kamnitimi zidovi, stisnjene v neudobne steznike in v šuštečih krinolinah sanjarijo o svetlookih mladeničih Casanovinega kova, ki bi jih spodnesel tla in jim dal krila.

Zalite gospe v srednjih letih s sklonjenimi glavami stopicljajo proti cerkvenim vratom in šepetaje obrekujejo. Čistunsko se pokrižajo in sedejo v leseno klop in med žugajočo pridigo s prižnice jim misli uidejo k razvratu, ki ga opisujejo knjige, ki jih je nedavno tega oblast ukazala zažgati…

Taka mesta burijo domišljijo in z lahko pričarajo slike nekih davnih dni…

Nekatera mesta so preprosto magična. Firence naprimer. Mesto, ki mrgoli, kot veliko človeško mravljišče. Z vsakega vogala se sliši glasba, smeh… Ulični glasbeniki, slikarji, portretisti… Umetniki vseh vrst. Kot bi se vsi zbrali v enem mestu. Mesto Michelangelovega Davida, ki se skriva za debelimi zidovi muzeja in njegovih revolucionarnih izumov. Mesto Danteja, Galileija, Donatella…

Firence so mesto, ki riše prizore nekih davnih dni. Slike hrepenečih pogledov, strtih src… Slike deklet, ki so vdane v usodo legale k starcem, ki so si jih kupili v zameno za bogato doto ali laskav naslov. Prizore kurtizan v pisanih oblačilih, ki so odprtih rok sprejemalce razočarane može, ki so iz hladu domačih spalnic bežali po nekaj kupljene ljubezni.

So mesto, kjer so za debelimi zidovi odmaknjenih kleti skrivaj izvajali obdukcije in pisali zgodovino medicine. In so mesto, kjer so izprijeni možgani izumljali nove in nove načine mučenja.

Firence so mesto, ki skoraj ne pusti, da bi se človek zaprl med zidove muzejev. So mesto, ki hrepeni po tem, da sedeš pred kavarno in počakaš, da ti za naše razmere počasen natakar z briljantino prinese najboljši capucchino. So mesto, ki diha drugače… So mesto umetnikov… In so mesto nasprotij…

Firence sem prvič obiskala pred približno petimi leti, se mi zdi. In takrat se mi je v spomin vtisnil kitarist, ki je svojo kitaro med prsti držal s tako milino, da je izvabljal solze. Njegovo fotografijo sem takrat kar nekaj let imela na namizju svojega računalnika. Da ne bi pozabila, kako lahko glasba nekoga prihaja iz srca, morda. Ob zadnjem obisku pred kakimi dvemi leti, sem se ozirala naokrog, da bi morda opazila, če kje sedi na kakem vogali in prebira strune svoje kitare. Takrat ga ni bilo. Ampak, saj ne morem verjeti. Najprej sem zaslišala Puccinijevo O mio Babbino caro… Bil je tam, na istem vogalu. Saj je vseeno, če je oktober. Sedla sem na tla in ga poslušala. Vivo per lei, Recuerdos de Alhambra… Glasba se je dobesedno izlivala z njegovih strun… In ko je končal, sem morala stopiti do njega, da sem mu povedala, da je njegovo igranje nepozabno. Samo nasmehnil se je… Verjetno mi bodo Firence res ostale v spominu po kitaristu, ki izvablja solze…

Morda je kitarist tudi zaradi Puccinijeve glasbe naredil obisk Ponte Vecchia skoraj malo čaroben. Most zlatarjev se je bleščal v vsem svojem razkošju, medtem ko je pod njim leno tekla Arno v katero se je ogledovalo večerno nebo.

Pa lahko noč Firence… Še pridem.

PS: In imajo Festival di Gelatto… 70 okusov sladoleda…

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

13 komentarjev za 'Puccini na vogalu ulice (Italija 2. dan: San Gimignano – Firence)'

  1.  
    4.11.2008 | 08:01
     
    chef

    Odlično! Res.

  2.  
    4.11.2008 | 09:35
     

    Odlično (in prejšnji dan enako)!

  3.  
    4.11.2008 | 10:29
     
    enjanez

    Super! Skodelice za jutranjo kavo iz San Gimignana me vsako jutro opominjajo, da moram enkrat obiskati te kraje. :)

  4.  
    đigibau
    4.11.2008 | 11:10
     

    Res slikce vredne ogleda. Ujeti trenutki, ki bodo ostali.

  5.  
    pleja
    4.11.2008 | 11:42
     

    Kul, s kakšnim fotoaparatom si v akciji?

  6.  
    *n*
    4.11.2008 | 11:48
     

    Ostala sem brez besed, carobno in cudovito!!!

  7.  
    meggas
    4.11.2008 | 12:14
     

    Tudi sam sem bil ta vikend v Toskani in bilo je res zelo prijetno in lepo. Zelo zanimivo pa je videti tudi te slike in dogotke, ki so se mi izmuznili, kajti nemogoče je videti vse. Imam pa dosti zelo podobnih fotografij.

  8.  
    sonny
    4.11.2008 | 17:13
     

    mene tud zanima kater aparat si to mel in objektiv :)

  9.  
    4.11.2008 | 18:33
     
    Darja

    @pleja: Canon Eos 40D

    @Sonny: Imela sem canonovo 40-ko in večinoma Tamronom 17 – 50… Tokrat sem se bolj držala širokokotnika.

    @Meggas: Ponavadi vsi hodimo gledat iste stvari, samo vsak jih vidi drugače. K sreči, kaj ne?

    @n, đigibau, chef, seamus, enjanez: HVALA! :)

  10.  
    Jure Makovec
    4.11.2008 | 18:39
     

    Darja, samo tole lahko še dopišem – super reportaža!! :)

  11.  
    4.11.2008 | 21:38
     

    hudo… ni da ni fotke… bravo darja

  12.  
    Sašo
    4.11.2008 | 21:44
     

    Krasne fotke, bil letos tam in tole je eno veliko podoživljanje

  13.  
    ILONA
    5.11.2008 | 23:16
     

    IZREDNO LEPE SLIKE. PRIDNA!!! TUDI JAZ SEM BILA ŽE DVA KRAT V TOSCANI (2X 15 DNI) IN SEM SE IMELA ENKRATNO. ČE ŽELIŠ TI POŠLJEM NA TVOJ OSEBNI MAIL KAKŠNO SLIKO. ŠE ENKRAT: BRAVISSIMA, COMPLIMENTI, TANTI AUGURI.

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL