Na vrhu Züricha, se med drevesi razprostira slavno pokopališče Fluntern. Skrito za negovanimi živimi mejami in visokimi drevesi. Ko človek stopi skozi vrata, nima občutka, da je prišel na pokopališče, temveč v velik botanični vrt. Med bujnim cvetjem stojijo v senci skrite klopice. Nad glavo prepevajo ptiči, ki imajo po drevesih razobešene ptičje krmilnice in med pisanimi rožami letajo metulji. Samo sivi nagrobni kamni izdajajo, da je to kraj tišine. Zrak je prepojen z vonjem vrtnic in nekako se zdi, da je to park, kamor bi človek odšel na sprehod, ali prebrat kakšno dobro knjigo. Ni sveč, zelo redki so veliki kamniti angeli… Mrtve čuvajo živali. Mački, sloni, levi, ptiči… Mnoga znana imena, predvsem znanstvenikov, fizikov, kemikov in glasbenikov so napisana na nagrobnih spomenikih. Med njimi tudi James Joyce, ki je med prvo svetovno vojno prišel živet v Švico. Ob lepo urejenem grobu še vedno sedi, kadi cigareto in pogleduje v daljavo…
A veš, da sem razmišljala, da bi lahko šla po svetu, slikala pokopališča in objavila knjigo o tem.
To je zelo lepo, lahko bi bil park. 
res lepe fotografije!
Čisto nekaj drugega, kot Ljubljanske žale
Kot si sama napisala. Res bolj zgleda kot botanični vrt ali zelo lep park. In to že samo s slik. Kako je šele lepo v resnici. Ko prideš nazaj v SLO, se bova usedla, da mi pokažeš še kako sliko več od tu… Zelo lepe slike.
se strinjam Struno, pa tudi sam bi bil zelo vesel, če bi se vama lahko pridružil pri pregledu fotk.
zanimivo pokopališče, moram reči … sploh nisem dobil vtisa, da gledam fotke pokopališča …