Preden mesto utone v sanje

Objavljeno 1.06.2008

Ko je vročina malce popustila se mi je zahotelo na sprehod v mesto. Kljub temu, da živim v Ljubljani, me pot redko kdaj zanese proti centru. Pozno popoldne sem odšla. Tik pred sončnim zahodom. Ulice so bile malo da ne prazne. Med redkimi obiskovalci prestolnice so se izmenjavale španske, nemške, angleške besede. Kot da so vsi meščani pred zgodnjo pripeko ali pa morda nevihtami pobegnili nekam drugam.

»V kakšni uri jo bom prehodila«, sem si mislila. Mesto se včasih res zdi tako majhno, da bi ga lahko človek stisnil v dlan in skril v levi žep. Pa vendar sem po debeli uri ugotovila, da bi lahko še kar hodila in raziskovala priljubljene kotičke, ki smo jih s prijateljicami v študentskih letih tako zelo rade obiskovale. Malih trgovinic v stari Ljubljani ni več. Ni prijetnih butikov s pisanimi zvezki in nenavadnimi kemičnimi svinčniki. Že leta ni več Nostalgije kjer so stregli z najboljšo belo kavo v mestu, v lončkih, ki so bili iz časov moje babice in prekmursko gibanico, ki se je kar stopila v ustih. In danes ni zadišalo po različnih vrstah čaja iz čajnice. Vse je drugače. Iz izložb se bohotijo stvari, ki si jih navadni smrtniki lahko samo ogledujemo. Nekaj tujega se je naselilo v tiste izložbe.

Kasneje, ko je sonce zašlo, je očitno osvežilen vetrc, ki se je pred tem ohladil nad Ljubljanico privabil mnoge na balkone in terase. Na sladoled, kavo, večerjo ob svečkah ali sok ob spremljavi klasične kitare. Spraševala sem se, kaj se skriva za pročelji velikih hiš… Nekdo je morda ravno prijel ženo za tresočo zgubano roko in se ji nežno nasmehnil. Tako, kot vsak večer preteklih petdeset let. Neka mama se je razjezila na svojega malega nadobudneža, ki noče v posteljo. Spet nekdo drug sanja o svoji neuslišani ljubezni. Tretji je morda ravno sklenil roke v večerni molitvi. Kdo ve… Nekdo se je prešerno zasmejal, ko sem stopala pod njegovim balkonom. Kdo ve, morda odlično povedani šali. Iz nekega drugega stanovanja se je zaslišala Zelene livade s teboj. Spomnila me je na čase, ko je mama ob nedeljah zvečer med likanjem poslušala Marjana Kralja. In ko sem sedla v avto in se odpeljala proti domu je, kako primerno, iz radijskih valov s svojim žametnim glasom pobožal Rade Šerbedžija… Ne daj se Ines… Ne daj se godinama moja Ines… Drukčijim pokretima i navikama…

PS: Dovolj romantike. Med fotografiranjem me je pičila čebela ali osa… Nekaj rumeno črno črtastega pač. In ja… Boli!!

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

6 komentarjev za 'Preden mesto utone v sanje'

  1.  
    2.06.2008 | 00:12
     
    chef

    Ja, ni boljšega, kot po Ljubljani se klatit… Zadnja je huda!

  2.  
    mucek
    2.06.2008 | 00:30
     

    vmes nekaj konkretno hudih fotk. Bravo. p.s. Piči nazaj! Čeprav ti to dela težave, se prični učiti tudi te spretnosti. Pomaga!

  3.  
    2.06.2008 | 10:24
     

    Fine fotke. Je pa res, da že dolgo nisem hodil po naši prestolnici ;) Kaj pomaga pri takih pikih? Najbolje je da se jih izogibaš :P

  4.  
    2.06.2008 | 11:09
     

    Za razliko od tebe, mene pogosto zanese v center :) :) … ampak mi pa približno ni jasno, kje se nahaja tisti hudo dober grafit… očitno sem še premalo v centru :) … fotke so pa hude… sploh ta z busom je fenomenalna!!!! Ampak kot vidim si stala že krepko na cestišču tako, da si lahko srečna, da je edino kar te je “zadelo” čebela in ne še kakšno ogledalo od avtobusa :) :) :) … malo šale mora bit :)

  5.  
    2.06.2008 | 14:28
     

    aaaa… zdej mi je pa žal, da sem zaspal zvečer in nisem šel s tabo… kok noro hude fotke… vse!! zadnja je pa samo pika na i!! :D

  6.  
    2.06.2008 | 21:07
     
    martin

    tudi mene je zadnaj najbolj očarala. res je super! pri tistih zgoraj (dnevnih) pa mislim da ti vreme ni bilo najbolj naklonjeno, zato pa so nočne toliko boljše!

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !