Josipa Jurčiča sem vzljubila že zelo zgodaj, ko sem kot mala deklica nekoč brskala po podstrešju in naletela na staro čitanko. Se mi zdi, da je bila od mojega očeta. In v njej je bila Jurčičeva šaljivka o zakrpani Višnji Gori in raztrganem Žužemberku. Pa potem Kozlovska sodba, Deseti brat in nenazadnje Domen. Kot pubertetnica […]
Naslednjič, ko bom gnjavila, da mi gre služba na živce, naj mi nekdo pove, da sem lahko srečna, da delam na radiu. Pa saj več ali manj vedno sem. Pride kakšen dan, ko je polna luna in se le ta poklopi s PMS-om, soparnim dnem, novo prasko na mojem avtu (ki ji nisem kriva sama) […]
Odraščala sem v majhni vasici na Dolenjskem, konkretneje pri Žužemberku, ki premore manj kot 30 hiš. Svoje čase, ko še ni bilo računalnikov in je antena lovila v najboljšem primeru štiri televizijske programe, smo se poleti vsak večer, ko se je začel delati mrak dobili pod velikimi starimi kostanji. Tam smo si postavili klopico in […]
Tole mače se je zateklo k mojim in tam našlo največjo razvajalnico na svetu. Muco je takoj, ko je prišla, sprejel celo pes, ki sicer preganja vse prišleke. Očitno sta se že zmenila, da je mojo familijo posvojila. Ni mi jasno, kdo je lahko zavrgel nekaj tako simpatičnega in ljubkega. Očitno je namreč, da je […]
Pisalo se je leto 1993, ko je takrat še najstnica poklicala na komaj nekaj mesecev staro lokalno radijsko postajo v Novem mestu z idejo, da bi bila tonska tehnica. In tako se je začelo tistega davnega leta. Od nekdaj mi je bil radio medij, ki mi je neznansko privlačil. Ne televizija, ne. Radio. Njegova neposrednost […]
Tisti, ki me poznajo, vedo, da se z mano ne gre pogovarjati o ameriški politiki ali o Georgu Bushu. Ampak z eno izjavo gospoda Gregorja Grma se pač moram strinjati. Verjetno je edina pametna, ki jo je kdaj vrli ameriški poglavar izustil. In sicer, ko je dejal, da je Slovenija majhen košček nebes. Žal vedno […]
Tole bi bilo sicer bolj za Ireno Sireno, pa vendar… Ko sem danes preklapljala med kanali na tv-ju sem naletela na nek resničnostni show (no, vsaj zdi se mi, da je šlo za nekaj takega): Canada’s top model. In ni vrag. Tale tip me je boleče spomnil na našega (samooklicanega) štajerskega slavčka. Jay Manuel, kanadski vizažist.
…zadnje dni. Ko se ne morem odločiti koga bi poslušala, združim dva izmed mojih najljubših. Stinga in Zucchera v eni najlepših. In potem še vsakega posebej… http://www.youtube.com/watch?v=O4hAEZzIkn0 http://www.youtube.com/watch?v=sP5nAeh1ih4 http://www.youtube.com/watch?v=sGOsQs3_v7A http://www.youtube.com/watch?v=yBFFJAA7thc http://www.youtube.com/watch?v=rCNJBopK25I
V Črnomlju ta teden poteka tradicionalno Jurjevanje. Od srede zvečer je oder v Jurjevanjski dragi poln dogajanja. Včeraj je tudi mene pot odpeljala proti Črnomlju. In priznam… Trajala je veliko dlje, kot bi lahko. Kot zaprisežena Suhokranjka sem se pač morala ustaviti vsakih nekaj kilometrov in “preluftati” fotoaparat. Čez Žužemberk v Belo krajino brez besed… PS: Hvala […]
Sem mislila, da imajo samo mačke devet življenj, ampak očitno obstajajo v teh časih tudi take muhe. Tale, ki leta po moji snemalnici je, sem prepričana, posebna gensko degenerirana vesoljska muha, ker sem jo že najmanj dvanajstkrat klofnila, pa noče crknit!!!
S sodelavko sva ugotovili, da imava kljub temu, da nama kdaj dvigne pokrovko in bi najraje dali odpoved, pravzaprav čisto krasno službo. Včeraj popoldne je Radio 1 namreč iskal vojaški čoln v Kopru, v okviru nagradne igre. Poleg izleta na morje, ki je bilo sicer bolj kavne barve, uživanja na soncu, nekaj popitih piv, sva […]
Radijci smo imeli tradicionalni družinski piknik. Poleg fotografij nogometnih navdušencev, odbojkarskih navdušencev ali preprosto pivskih navdušencev, se je seveda pred objektivom znašlo cel kup otrok. Simpatični so. Zvedavi. Prisrčni. Ja, tudi sitni na trenutke, ampak takrat jih prevzamejo mamice. In tako sta nastali tudi teli dve fotografiji. Kar tako. Malo za hec.
Križanke so sanjale ob spominih na stare ljubezni. Si slikale slike Sarajeva. Se objemala ob prividih lene Miljacke in vzdihovale ob nekih davnih obledelih spominih. Crvena jabuka so sinonim romantičnih večerov. Medtem, ko so zunaj na ulicah in cestah ritem ustvarjale dežne kaplje, so znotraj zidov križank ritem mnogim srcem dirigirali člani benda z odra.
Po celem dnevu dežja in težkih oblakov, je ravno v pravem trenutku posijalo sonce. Kot da bi se pripravljajo in čakalo, da ga opazim. Kot neka slutnja upanja… Narava zna… Presenetiti.
Obožujem nevihte. Tiste prave z zamolklim bobnenjem od nekje daleč, s strelami, ki razparajo nebo. Takrat sedim na balkonu in čakam, da najprej razsvetli nebo tista belkasta svetloba, nato pa za njo pride oglušujoč pok. Ko sem bila majhna sem ob takih trenutkih legla na tla pred hišo in gledala v nebo. Popolnoma me je prevzela […]
Ko je vročina malce popustila se mi je zahotelo na sprehod v mesto. Kljub temu, da živim v Ljubljani, me pot redko kdaj zanese proti centru. Pozno popoldne sem odšla. Tik pred sončnim zahodom. Ulice so bile malo da ne prazne. Med redkimi obiskovalci prestolnice so se izmenjavale španske, nemške, angleške besede. Kot da so […]
V Dobrepolju je v soboto potekalo vsakoletno srečanje pihalnih orkestrov. Ves dan so se poslušalcev z izborom njihovih najljubših melodij predstavljale različne pihalne zasedbe iz vse Slovenije. Zvečer pa je sledila zabava.