Da človeška neumnost in naivnost ne pozna meja, je bilo pravzaprav dokazano že neštetokrat. Ne samo v današnjem času, ampak skozi vso zgodovino človeštva. Znova mi je dal misliti dokumentarec na History channelu. Šlo je o inkviziciji na Švedskem. Pravzaprav kakih večjih odstopanj po vsej Evropi najverjetneje ni bilo. Zgodba je tekla o edini ženski, […]
Priznam, da kljub temu, da se kar precej klatim po pokopališčih - s fotoaparatom, jasno - tako zabavnih napisov na nagrobnikih še nisem videla. In baje, da so resnični.
Križanke so sinoči spet preplavili nežni dalmatinski ritmi. Čaroben ambient, topel pomladni večer in zvoki znanih, pomalo nostalgičnih, pesmi so v Ljubljani pričarali vonj po morju in dehteči lavandi. Kot je dejal Oliver ob začetku koncerta, se morda njegov okus in okus poslušalcev razlikuje, pa vendar se trudi, da bi našel tisto nekaj, kar bi […]
Tisti, ki me poznajo že vejo, da sem sitna, če: a) sem lačna b) sem zaspana c) mi je dolgčas Včeraj sta sicer a in b štimala, ampak me je ob prepevanju venomer istih pesmi, začelo vse malce dolgočasiti… In k sreči je vedno pri roki najboljši prijatelj za take trenutke - fotoaparat. In kaj nastane, če se dekle […]
Za dobro jutro privoščim nekaj sladkih slastnih… No, pravzaprav ne češenj, ampak višenj. Skratka doza vitamina.
Na otoku Krku se nahaja podzemna jama. Obcestne table jo napovedujejo skozi cel otok, kot največje čudo sveta. No, ko človek enkrat vidi Postonjsko jamo, ga težko še kaj podobnega impresionira. Ampak, tam je in vredno si jo je ogledati. Nekaj več kot 100 metrov dolgo jamo so odkrili pred več kot 100 leti. Nekoč […]
Iznašla sem krasen način za premagovanje mojega strahu pred večnogimi pošastmi. Za začetek sem se spustila na kolena… Potem pa sem si jih ogledala tako malo bolj od daleč na blizu. Pri tem sem sicer pridelala nekaj razbolelih mišic, nekaj trnja, bližnje srečanje z bodečo nežo in klopa (prepričana sem, da je bila neka plemenita […]
Kolega mi je posodil makro obroček. In kaj hujšega zdaj, kot slabo vreme, pomanjkanja časa. Saj sem zdržala nekaj dni, ampak potem me je pa premagalo. Se ga morala preizkusiti. Pa magari v službi… Sicer zna biti pa moje delovno mesto čisto zanimivo, a ne?
Bela krajina je polna tradicije. Romantična. Prijazna in lepa. Kot da človek, ko se povzpne čez Gorjance vstopi v nek drug svet, ki živi bolj prijazno, počasneje in si vzame čas zase in za soljudi. In Metlika je bila v soboto obsijana s soncem in nasmehi.
Kraj dogajanja: Novo mesto Datum: petek, 16.maj 2008 Dejstvo: padel je nov rekord Po vsej Sloveniji in v tujini se je zbralo 26.924 maturantov. VNovem mestu pa maturanti niso plesali samo tradicionalne četvorke, ampak še cha-cha, tango, dunajski valček in jive. Počasi se je množica na Novem trgu večala
Dogajalo se je pred avtomatom s sendviči. Dekle gleda po ponudbi in malce razočarano ugotavlja, da ni ničesar za vegetarjance. “A si vegetarijanka?”, jo vprašam. Potrdi in nadaljuje, da jo jezi, ker tuninih sendvičev vedno tako hitro zmanjka… Presenečeno jo pobaram, kako je zdaj s to tuno. A ni rekla, da ne je mesa. In […]
Bilo je prav gotovo nepozabno doživetje. Veliki Viharnik je leno počival na mirnem morju, ko smo se pripeljali do njega… In tisti mali valovi, ki so se skoraj rahlo besno zaletavali v njegov bok, mu niso mogli do živega. In ko smo razpeli jadra je galantno, kot umetnostni drsalec zarezal v globoko vodo. Na […]
Tisti, ki me poznajo vedo, da ne trgam cvetja. Ne prenesem pogleda, na nekaj, kar mi pred očmi umira. Ne prenesem, da se nekaj, nekoč tako živega, spreminja v organski skupek mrtvih celic. Če me še tako zamika, da bi si kakšen svet odnesla domov, se nekako premagam in ga pustim, da ostane tam, kjer […]
Ste se kdaj peljali po cesti in se vam je nenadoma oko ujelo v nekaj prostrano rumenega? Se vam je zdelo, da če bi stopili v tisto rumeno prostranstvo in se skrili vanj, da vam svet ne bi mogel do živega. In bi potem, ko bi vse grdo minilo, iz rumenega morja stopili sladki in […]
Še eno lepo mesto.
Evo, tule je razlog, da sem bila nekaj dni odsotna in nisem pogrešala interneta. Sem imela v rokah vse, kar sem potrebovala.
Ko človek ostane brez besed in včasih tudi brez diha. Kaj vse skrivajo globine morja. Bitja, ki jim ni primere.
Cel kup skrivnosti. In ko se želiš približati tistemu debelemu pasu sivine, se izmakne malce dlje.
Včasih, dragi fantje, moški in gospodje, se mi prav smilite, ko pomislim, kaj dekleta in ženske vse pričakujemo od vas. Ne znamo povedati in mislimo, da boste brali med vrsticami, potem pa čakamo, da boste izpolnili naša pričakovanja. Ja, bi bilo preprosto, če bi si znali brati misli. Tako… Tako pa nam ostajajo nesporazumi, drobni […]