Mačka, ki je dobil ime Figaro in se takole zadovoljno oblizuje, ko mu prinesem vrečko mačje hrane.
Tole razbito lupinico z dušo…
Majhen otoček. Ravno prav velik, da se lahko skrijem pred svetom. (Ne, nisem še bila na njem… ;))
In staro kamnito hišo, polno zgodb iz preteklosti.
Čudovite slikce!!bravo
Lepa mucka. Upam, da si jo kaj preledala preden si jo v avto pobasala
@ kreg: Pri meni je tako, da stvari posvajam samo v mojih mislih. Vedno ostanejo tam, kjer so… Kar pomeni, da je tudi muc ostal tam… Samo hodim ga hranit. Se mi zdi, da mu pravzaprav nič ne manjka… Sem čudna punca. Ne maram spreminjati tokov življenja drugim. Še rož ne trgam, ker se mi zdi, da bi jih iz njihovega doma nasilno odnesla.
@ danijel24: Hvala.