Povest o Mali in Veliki ladji

Objavljeno 27.04.2008

V Smaragdnem morju sta živeli dve ladji. Velika ladja je živel v Hobotničnem zalivu. Vsak večer ji je sonce za lahko noč poslalo žareč poljub. Mala ladja je živela na drugem koncu morja v Sipinem zalivu in za dobro jutro jo je sonce pobožalo s prvimi jutranjimi žarki.

Velika ladja je pogumno rezala valove. Vedno je bila polna ljudi in vrveža. Na njej se je plesalo in pelo. Ljudje so glasno klepetali drug čez drugega in smeh je odmeval po leseni palubi. Prepevali so in pili dehteče vino in nihče ni opazil Velike ladje. Nihče ni pobožal njenih ograj. Ja, prijemali so se jih, ko so iskali ravnotežje, a nihče se jih ni dotaknil zato, da bi začutil bitje njenega ladijskega srca. Videli so jo, pa vendar spregledali. Vrvežu navkljub je bila Velika ladja osamljena in žalostna. Včasih je skozi leseni trup potožila nekaj slanih solz, ki so se pomešale s pljuskanjem morja. Plula je svoja dolga osamljena potovanja in nihče ni opazil, da se je barva na njenem trupu ponekod odluščila in da je les na palubi dobil parske in razpoke. Nihče ni celil ran, ki sta ji jih zadajala veter in voda.

krk_26_04_08-138.jpg

Na drugem koncu Smaragdnega morja je Mala ladja preskakovala valove in se spogledovala z delfini. Razigrano je koketirala s soncem in svojim Mornarjem. Rezala sta valove. Samo onadva. Nerazdružljiva prijatelja. Mala ladja ni pogrešala nikogar. Bila je srečna in svobodna na prostranem morju. Njen Mornar je pazil nanjo in jo vsak večer, preden je legel k počitku, nežno pobožal s svojo hrapavo roko. »Lepo naj te zibajo valovi,« ji je zašepetal in se dotaknil njenega trupa.

krk_26_04_08-131.jpg

Mala ladja je tudi tistega sončnega dne, pred mnogimi, mnogimi leti, razigrano preskakovala valove, da se je njen Mornar prešerno zasmejal vsakič, ko mu je morje pljusknilo v obraz in ga osvežilo po od sonca ožganem obrazu. Nenadoma je Mala ladja s kotičkom očesa uzrla nekaj velikega. Srce se ji je stisnilo ob pogledu na otožen obraz Velike ladje, ki je umirjeno plula po Smaragdnem morju. Celo Mornar Male ladje je zaznal nekakšen otožen zvok malega motorja. Nežno je položil roko na krmilo Male ladje in jo pomiril s svojim brundanjem.

Zvečer sta Mala ladja in Mornar počivala po napornem plutju. Mornar je prižgal svojo pipo, sedel v svoj priljubljeni naslanjač in se zazrl v obzorje. Mala ladja je počivala na gladini morja in se rahlo zibala na valovih. Ni mogla pozabiti otožnega brnenja Velike ladje. Odločila se je, da bo vsakič, ko bi srečala Veliko ladjo, podarila en nasmeh.

In tako je bilo. Dnevi so minevali, meseci so barvali pokrajino in leta so luščila barvo z Velike ladje. Mala ladja je vsakič podarila en nasmeh in si počasi utirala pot do srca Velike ladje. Njeno brnenje je postajalo manj otožno, kljub temu, da je barva že zdavnaj izgubila svoj sijaj in da je les dobival vse večje razpoke.

krk_27_04_08-628.jpg

Nekega dne pa so polkna prijazne hiše Mornarja ostala zaprta in Mala ladja tistega jutra ni zaslišala njegovih korakov in prešernega žvižganja. Tistega dne tudi ni zadišal dim iz njegove pipe. Mala ladja se je nemirno pozibavala po valovih in čakala, da bo prišel njen Mornar in jo odpeljal na veliko morje. In potem je prišla gruča ljudi, vsi v črnem in nihče se ni nasmehnil. Mala ladja je zmedena pogledovala proti njim, a je ni nihče pogledal in ji razložil kaj se je zgodilo s starim Mornarjem. Ostala je sama, privezana na obalo. Nihče ni več popravil barve na njenem trupu in nihče ni več zagnal njenega malega srca ali jo s hrapavimi rokami pobožal po krmilu. Vse bolj žalostna je propadala medtem, ko jo je bičal dež in ji je veter zadajal nove in nove rane. Zapuščena in žalostna je brez ljubezni čakala svoj konec.

krk_27_04_08-602.jpg

krk_27_04_08-605.jpg

krk_26_04_08-130.jpg

krk_26_04_08-136.jpg

In nekega dne, ko je z zaprtimi očmi preštevala svoje osamljene minute, je zaslišala ob sebi utrujeno sopenje. Nekaj znanega je bilo v otožnem brnenju. Nekaj toplega in ljubeznivega. Ob sebi je zagledala Veliko ladjo. Od sramu, ko se je zavedla svojega klavrnega videza, se je Mala ladja še malo bolj pogreznila v vodo. »Komaj sem te našla,« je zahropla velika ladja. »Pozabili so name. Si našli nove, velike in bleščeče ladje. Nisem jim bila več dobra. Plula sem od zaliva v zaliv, da bi te našla. Nočem več biti sama,« je še zašepetala Velika ladja in utrujena zaprla oči.

krk_26_04_08-125.jpg

Mala in Velika ladja sta bili od tistega trenutka skupaj. V zalivu, kjer so ju za dobro jutro pobožali prvi sončni žarki in jima je sonce za lahko noč pošiljalo žareče poljube. In še morje se je umirilo v njunem zalivu. Samo nežno ju je zazibalo v nežne sanje. Še zdaj sta tam. In morje si ne upa preveč pljuskati, da ju ne bi prebudilo iz njunega večnega spanja.

krk_27_04_08-666.jpg

krk_26_04_08-112.jpg

krk_26_04_08-114.jpg

krk_26_04_08-148.jpg

krk_26_04_08-161.jpg

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

5 komentarjev za 'Povest o Mali in Veliki ladji'

  1.  
    27.04.2008 | 22:57
     

    lepe fotografije in zanimiva zgodbica ;) :)

  2.  
    27.04.2008 | 23:00
     
    Dajana

    Ahhhhh. :) :) :)

  3.  
    28.04.2008 | 09:16
     

    Ja, lepa zgodba in lepe fotografije. Iz te zgodbe se da kaj naučiti, dokler si mlad in pri močeh te imajo vsi radi, ko pa ostariš si vsem v napoto.

    lp

  4.  
    Jure Makovec
    28.04.2008 | 11:33
     

    kako hudo – res lepa fotozgodba!! Darja – spet si me presenetila in to full!! :D

    prov zahvalit se ti moram za tole -. res je lepo!! :)

  5.  
    Rak
    28.04.2008 | 18:44
     

    @kreg, upam, da sem prav razumel, mišljene so ladje, kajne? Sicer pa je potrebno poskrbeti za “vzdrževanje” pravi čas, pa gre, kljub letom. Še dobro, da Darja poskrbi za “corpus delikti” (je prav?).

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !