Otožni obraz Varšave

Objavljeno 17.03.2008

Znova doma v Sloveniji. Kljub temu, da je za mano samo en vikend odsotnosti, je bil prvi vtis, da je Slovenija ozelenela. Sonce je pričaralo čarobno dobrodošlico in po deževnem, sivem in turobnem jutru, sem bila še toliko bolj vesela, da sem znova doma. Varšava je bila sicer danes zjutraj čisto drugačna. Medtem, ko je čez vikend sicer živela in so bile ulice polne ljudi, so bile davi zabasane… Medtem, ko so bili pločniki včeraj prazni, so bili danes polni stojnic z raznovrstno kramo, oblekami, sveže pečenim pecivom. Vse prekrito s polivinilom, da ne bi dež zmočil dragocene krame. Tramvaji in avtobusi so bili polni in na poti proti letališču, smo se stiskali kot sardele. Med šesto in sedmo verjetno v celem mestu ni nikogar, ki bi še spal. Sicer pa, ni drugega pričakovati od mesta, v katerem živi skoraj toliko ljudi, kot v celi Sloveniji.

Premočeni od glave do pet – nihče se namreč ne ozira na pešce – smo komaj čakali, da pridemo do letališča in si privoščimo toplo kavo. Vozniki so namreč popolnoma bezozirno divjali po mokrih cestah in ustvarjali prave tuše vode.

Mi je bila všeč Varšava? Hm… Da bi tam živela, prav gotovo ne. Da bi se vrnila nazaj. Definitivno še za kak dan. V spominu mi bo prav gotovo ostal utrujen nasmeh gospoda na tramvaju. Gospa, ki je neumorno klepetala z mano na pokopališču, čeprav sem jih že nekaj minut prej skušala razložiti, da je ne razumem. Ampak navsezadnje je pomembno to, da se je ona počutila dobro. V spominu mi bo ostala sivina visokih blokov, zasmrajenih od izpušnih plinov.

Darja Stravs Tisu

V spominu mi bodo ostali glasbeniki na ulicah in tramvajih, ki so prepevali znane napeve.

Darja Stravs Tisu

Pogled ženičke, ki je za nekaj grošev prosila mimoidoče.

Darja Stravs Tisu

Na eni strani je mesto, ki kaže svoj bleščeči obraz v podobi razkošnih nakupovalnih centrov, v katerih ima človek občutek, da je skozi velika vrata stopil v povsem drugo stoletje in drug svet. Na drugi strani pa popolno nasprotje sive vsakdanjosti, povprečja in na trenutke popolne bede.

In kot splošni vtis lahko rečem le, da je Varšava otožno mesto. Mesto spominov, mesto nad katerim še vedno močno veje duh preteklosti in senca trpljenja. Mesto, ki se ti usede globoko v srce in noče več ven. Kot da bi težo svojih spominov želela nositi z vsakim, ki je pripravljen odnesti košček tistega njenega. Prevzeti delček bremena, da bo lažje dvignila svoja ramena v prihodnost.

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

varsava_16_03_08-223.jpg

Darja Stravs Tisu Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

7 komentarjev za 'Otožni obraz Varšave'

  1.  
    jany
    17.03.2008 | 18:33
     

    žalosntno vendar resnično kako živijo z malim al skoraj nič pr nas pa se preseravajo kaj komu manka pa človekove pravice itd vsega mate povno pizdo zato pa je taku ajd

  2.  
    ojaoja
    17.03.2008 | 18:46
     

    Poljska je zame najdepresivnejša država, kar sem jih obiskala. Tudi jaz ne bi živela tam, čeprav so mesta lepa. Po mojem je bistvo v nacionalnem značaju – poglej recimo Bosno in vse grozote, ki so jih pretrpeli tam, pa se znajo temu celo smejati.

    Fotke so pa prva liga.

  3.  
    Grega
    17.03.2008 | 19:12
     

    Kako vidiš mesto je odvisno od opazovalca. Če iščeš slabo, boš to tudi našel.. Pa poglej iz druge strani. Varšava je v zadnjem destletju postala finančna ter kulturna prestolnica vzhodne evrope. Redko kje v Evropi vidiš toliko novogradenj, visokih nebotičnikov, novih naselij, ki še zdaleč niso siva, kulturnih dogodkov, koncertov, razstav… V vsakem večjem evropskem mestu so berači ter ljudje iz ulice v Varšavi jih je dosti manj kot recimo v Berlinu, kjer je to postal že resen problem. Vsa mesta v Italiji so bolj usrana od Varšave, pa gre za svetovne popotniške destinacije. Se mi zdi, kot da opisuješ Varšavo izpred 30 let. Podobno bi bilo, če bi nekdo obiskal Ljubljano, preživel vikend na Fužinah, potem pa bi se mu vsa država zasmilila. Jaz se nikakor ne morem strinjati s tabo!

    Za malo drugačen vtis: http://e-warsaw.pl/2/index.php

  4.  
    dejan
    17.03.2008 | 19:17
     

    saj vec al manj vsa mesta bivsega vzhodnega bloka v srednji evropi zgledajo isto, krizanje med srednjevesko arhitekturo, mega sovjetski bloki brez barv in steklene stolpnice in nakupovalni centri zahoda. Budimpesta, Praga, Bratislava, Krakow, Varsava vse zgleda priblizno isto

  5.  
    17.03.2008 | 19:17
     
    Darja

    @ Grega : Napačen vtis si dobil. Varšava mi je všeč… Če bi prebral prejšnje zapise, bi videl, da sem videla tudi lepe stvari. In verjemi… V skupinici s katero sem šla, sem prinesla domov najbolj pozitivne vtise.

  6.  
    Perun
    17.03.2008 | 20:11
     

    Bruselj – podhod pri med metrojem in zeleznico na centralni postaji, zvecer nabito poln brezdomcev, se posebej po zimi, 10 minut hoje od blisca zgradb EU.

  7.  
    17.03.2008 | 20:40
     
    1danica

    Duša popotnika – ob vsakem malo daljšem postanku vsaj malce pomisli, da je doma. In vsaj malce je res. In ponovno v Varšavo ne boš šla nikoli tako, kot preden si jo poznala, brez pričakovanj in spominov.

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !