Nedelja ujeta v solze

Objavljeno 16.03.2008

Kot, da bi dan slutil, kam se odpravljamo, so jasnino neba kmalu zakrili oblaki. Židovsko pokopališče, ki je bilo včeraj zaradi sabata zaprto, že leta propada pod zobom časa in napadi vandalov. Ustanovljeno je bilo leta 1806 in trenutno je na njem 250.000 grobov. Skoraj vsak četrti ali peti grob ima napis z letnico med 1940 in 1945…

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Brez besed:

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Večina ustanov, muzejev je ob nedeljah v Varšavi brezplačnih. Ena izmed teh je tudi zapor Pawiak. Stavba zgrajena leta 1830, je sicer že takrat služila kot zapor, med drugo svetovno vojno, pa je prišla v roke v roke gestapa in postala eno največjih političnih zaporov na Poljskem.

Darja Stravs Tisu

Skozi vrata zapora je v času vojne stopilo čez 100.ooo zapornikov. Več kot 37.000 so jih usmrtili v Pawiaku, čez 60.000 pa prepeljali v ostala koncentracijska taborišča. Celice, ki so bile zgrajene za največ tri ljudi, so bile pogosto natrpane z do 18 zaporniki.

V Pawiaku je prepovedano fotografiranje (tokrat tudi uradno), vendar sta vseeno nastali dve “ukradeni” fotografiji. Nekako ob pretresljivih izpovedih, fotografijah, stvareh, ki so jih našli kasneje, ni prave volje za beleženje spominov.

Celica:

Darja Stravs Tisu

Obrazi mnogih žena, deklet, fantov, mož, staršev in starih staršev, ki se niso vrnili izmed sivih zidov zapora.

Darja Stravs Tisu

Po umiku nemcev iz Varšave, je bil sicer zapor bombardiran. Ostanki zapora – kletni deli- so postali muzej in nem spomin na grozote druge svetovne vojne.

Na dvorišču zapora je nekoč raslo drevo, ki je kasneje postalo živ spomenik s spominskimi ploščami samo nekaterih imen, ki so pretrpela grozote vojne. Dolga desetletja so strokovnjaki drevo ohranjali živo. Kasneje so ga skušali “konzervirati” z betonom, da bi ostalo v prvotni obliki, vendar je neumorno propadalo. Pred leti so ga podrli, naredili odlitke v bron in les spravili v muzej.

Darja Stravs Tisu

Današnji vtis mesta je torej turoben, žalosten, otožen, kot da se Varšava še leta potem sooča s svojo sivo preteklostjo.

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Po vsej sivini in žalosti smo potrebovali nekaj sladkega.

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Odpravili smo se nazaj v stari del mesta. Bolj slikovit, kljub dežju in oblakom.

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Cvetna nedelja je bila polna butaric in na vsakem koraku je bilo te dni polno prodajalcev butaric.

Darja Stravs Tisu

Tudi v kraljevski palači je bil danes brezplačen vstop. Varšavski ponos so iz ruševin obnovili med leti 1971 in 1984 ob nepojmljivih stroških. Večino denarja so darovali izseljeni Poljaki, prav tako večino pohištva, slik, tapiserij, ki so bile nekoč v rokah zasebnih zbiralcev. Palača, ki datira v 14. stoletje je bila domovanje poljskih kraljev, kasneje predsednika in parlamenta, zdaj pa je palača preurejena v muzej. V njej prirejajo razstave in koncerte.

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Darja Stravs Tisu

Za konec le še pozdrav od Darje in popotniškega rakuna…

Darja Stravs Tisu

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

8 komentarjev za 'Nedelja ujeta v solze'

  1.  
    16.03.2008 | 21:34
     

    Prav skeri, tistile britof…

  2.  
    Luka
    17.03.2008 | 08:33
     

    AMAZING!

    Vedno znova uživam ob tvojih slikah in opisovanju.

  3.  
    17.03.2008 | 08:39
     

    hvala za izlet v depresijo … :) veš, na kaj si me spomnila s slikami pokopališča? na film intervju z vampirjem.

    slike so pa fantastične.

  4.  
    17.03.2008 | 18:19
     

    Slike povedo več kot besede…

    Zaprta so usta, le tiho si slike na ogled postavim, v čas njih se zavijem in misel mi potuje skozi zgodovino. Brez besed, le pogled, le pogled jih občudujem… Kanček dežja mi po licih zdsne, mar to so solze, solze večnosti, njih slike so čas…

    Hvala ti Darja za utrinek zgodovine…

  5.  
    18.03.2008 | 09:47
     
    tanny

    full dober opis… me je a začetku ob prebiranju kar malce zmrazilo…

  6.  
    18.03.2008 | 20:49
     
    Dajana

    Zelo dobro si to opisala. :)

  7.  
    20.03.2008 | 13:51
     
    Darja

    @Hathor: V bistvu ni tako skeri, kot je otožen. Mene pravzaprav pokopališča ne plašijo, prej pomirjajo.

    @Luka: Hvala. Mi je v največje zadovoljstvo deliti vtise.

    @katarina: Hvala… Jah, depresija… Vedno je žalostno, ko vidiš da za človekom dejansko ostane samo en kamen… pa še napis s časom izliže vreme…

    @Maček Muri: z največjim veselje… Težko je včasih opisati občutke, ki se dejansko porajajo na mestu samem… Druge energije, posebne misli…

    @tanny: Mene vedno zmrazi, ko se zavem, česa smo ljudje sposobni…

    @Dajana: hvala.

  8.  
    21.03.2008 | 15:58
     

    Mijav…zopet nazaj. Na planetu zemlja je toliko verstev, kolikor je ljudi in prav toliko običajev. Bistvo vsega človeštva pa je, da verjamemo vase…mijav…vse izvira iz nas in nihče ti ne bo nič vzel ali dal, če ne verjameš vase…in pokopališče sprva zelo srh zbujajoče, a ob misli, da tu prebiva duša, mojega pra deda, pra babice, deda, babice in očeta se pomirim jih občudujem, ki okoli mene se podijo, se z njimi pogovorim v moji duši so razliti za vedno in ob misli na njih jih oživim. To je vera, ki ji ni nobena druga dorasla, to je vera, ki je edina, to je vera, ki prinaša upanje…mijav. Vsi živimo v upanju in v upanju zapustimo svet…mijav… Morda kakšna pesmica pade na zvezdico…saj res, danes je polna luna…mijav me že nosi…zato pa sem malo za filozofiral…pač jaz verjamem le vase, verjamem, da se edino duša nikoli ne stara in to mi je moj BIT. Pokopališča pa jemljem, kot pogovor s predniki, kot mesto upanja ustavljeno v času…mesto, kjer se srce umiri, kjer ne slišiš nič, kjer je nič nič …

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !