Vedno nekaj, česar se lahko veselim

Objavljeno 12.03.2008

V zadnjem času z bendom malo počivamo. Nisem si mislila, da bom kdaj lahko tako cenila proste vikende. Vedno mi je bilo pač samoumevno, da sem ob petkih in sobotah bodisi na odru, na vaji z orkestrom ali pa v službi. Orkestrska sezona se je zaključila in ugotavljam, da je božansko v soboto dopoldne piti kavo pred televizijo, medtem ko so na BBC-ju otroške oddaje. Sem pač večni otrok. Danes mi je gospod, ki je prišel na intervju na radio rekel, da sem ga prav nasmejala s svojimi kitkami ala Hajdi. ;) Tudi prav… Sem nekoč pojedla podobne krogljice, kot Pika Nogavička in ne bom nikoli odrasla. Prav mi je!

Skratka prosti vikendi. Lahko grem kamorkoli mi srce poželi. In zadnje čase je bilo nekaj takih vikendov, ki sem se jih vedno začela veseliti že v ponedeljek. Prejšnji vikend v Gozd Martuljku s prijatelji. Naslednji vikend v Varšavi v podobni zasedbi in nato še velikonočni vikend na morju. Spet enaka zasedba. Večna šesterica, ki kjerkoli “fura” brez težav. Skratka o Varšavi bom poročala. Obljubim. Sproti – menda ima hotel WIFI.

pravzaprav se veselim mnogih dogodkov v mojem življenju. Obiskov živalskega vrta, prihajajoče pomladi, sončnih žarkov, kofetkanja z ljudmi, ki jih imam rada…

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

4 komentarjev za 'Vedno nekaj, česar se lahko veselim'

  1.  
    12.03.2008 | 15:29
     

    Helge in Marlynke so sinonim za te kitkaste blondinke, ja. Čeprav so absolutno precenjene. Kolikor jih jaz poznam so vse do amena povišane do vrhov smrek in popolnoma neprenosljive. Še če jih na smrt pijane pokonci postaviš v lift, so same sebi dovolj. Ob prisotnosti kakšne ljubeče duše pa znajo postati tudi mojstrice za kakšno banalno makaronarsko priredbo in s spodobnim bobnarjem zna zadeva postati tudi poslušljiva. Težave ob snemanju s sosedom se zdijo pravzaprav smešne. Čeprav je sosed od takrat dalje zamenjal staro mamo brez las za novo s kitkami. Pa naj še kdo reče, da dedci ne cepajo na frizure in da vici o neupravičeni fami blondink držijo?

  2.  
    12.03.2008 | 17:00
     

    Morda sanjam, morda privid, ko stopil sem čez prag, me povabiš ali grem, to so pota, ki ne vem.

    Malo zbegan, od presenečanja pijan, blodim spletno stran, ko veter za-šepeta se žitno polje v tvojih laseh igra.

    Smo mavrični ljudje, ki nočemo odrasti, mar dano nam je več, NE le igra ni odveč.

    Nikoli ne odrastem, v pravljici ostanem, se še igram saj igre rad imam.

    In pesem pišem svojemu poetu, ki pričara mi lep dan, da jutri z njo sem ob kafetu.

    Ne vem kje me je zaneslo iz ovinka, a kaj naj rečem. HVALA TI DARJA.

    maček muri (today)

  3.  
    12.03.2008 | 17:02
     

    Ne vem zakaj, a oblika ni oblika, le kaj naj storim. Prejšnje je bilo mišljeno v vrsticah, saj pesem kliče v vrsticah….?

    ČAO

  4.  
    12.03.2008 | 18:51
     

    Mmm kakšni verzi samo zate Darja.

    Mislm da je ta sindrom kitk kr v zraku, tud sama jih trenutno rada ˝dam˝ gor =)

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !