…Lahko da… Mi je rekel, da sem v temni fazi svojega obstajanja in da sem morbidna, ko sem pred nekaj tedni dejala, da si želim fotografirati pokopališče. Kakšno staro in posebno… Mi je rekel, da sem čudaška… Morda res. Hotela sem samo pokazati, da pokopališče ni nujno nekaj groznega…
zelo fajne slikce, sami angelci, ki pazijo na vse “nase”…drugace pa ja, zakaj ne bi slikal, ce zelis…
poglej, kaj sem jaz slikala? http://katarina.blog.siol.net/2007/10/31/strazarke-dus-ali-pa-vodnice-v-onostranstvo/
nič bat, nisi edina
meni je se posebej vsec tisti angel na drugi fotki, ki se drzi za glavo. po moje si misli: “za kojeg kurca milega moram tu viset na tem hladnem britofu…”
sicer pa, priporocam ljubljanske zale. najdi poslednji dom zenske po imenu: JOSKA LULIK! ja, dejansko obstaja…
Ja, fotke so res malo morbidne … no, nenavadne:) Iztok k
hehe…zanimiva zelja, slikat pokopalisca
Pred kakim mesecem me je popadla želja… Ne vem zakaj… Je bilo po svoje prav sproščujoče v tišini se potikati med mrtvimi…
mene so zadnjič prepričali, da ne smem slikat. da se ne spodobi….pa bom, ko bom sama šla
kul fotke so.
Hude so. Mi je všeč, ker so črno bele.
Hvala Tomo. Se mi je zdelo, da v barvah nekako ne bi dosegle istega učinka.
Lepe!