Življenje spleta nitke…

Objavljeno 24.10.2007

Deževen dan… Gneča na cesti. Kolone pločevine se počasi pomikajo skozi turobno sivino. Ob takih dneh mi prija klasika. Dolgi, počasni toni se vijejo iz zvočnikov.  Prsti se mi sami od sebe začnejo poigravati po volanu. Za trenutek zaprem oči in si pod blazinicami prstov predstavljam strune… Dvorakov Novi svet se zlije s turobnostjo dneva… 

V sosednjem, nasproti vozečem, pravzaprav stoječem avtomobilu sedi gospod. Z živčno kretnjo si je pravkar zrahljal kravato in si nato prižgal cigaret. Rahlo je spustil okno in puhnil prvi oblak dima, ki mu je zarezal po pljučih, skozi režo. Napetost je malenkost popustila. Levo roko je naslonil na vrata in si s prsti počesal lase. Desnica mu je počivala na volanu s cigareto med prsti. Guba čelo in se mršči. Za njim je težaven dan. Komaj čaka, da se bo pripeljal domov, si odvezal kravato, slekel neudobno obleko in pozabil na današnji dan.  

Kolona se premakne za nekaj metrov naprej. Vzporedno z mano, v majhnem avtomobilu, sedita dve, očitno zelo glasni, starejši dami. Krilita z rokami, da ima človek občutek, da bosta pravkar poleteli in na dolgo in široko pleteničita:»Rozi, ne moreš verjet, kaj sem slišala pri frizerju danes… A vidiš, kako mi je lepo trajno naredila. Pa pobarvala me je tudi… »»Kaj si pa slišala?«»Sosedova Ančka, saj veš, tista, ki je včasih delala kot tajnica, je rekla, da je Pepca, tista , ki se vedno tako nosi, saj veš, menda zapustila svojega…«»Kaj ne… Zakaj pa? Pa saj je bil fejst dec. Boljše mu bo…«»je rekla Ančka, da ga je zalotila pri sosedi na kavi…«»Samo menda ne bo zato…«»Ja, ja… Saj ti povem… (malo tiše, bolj zarotniško) Jaz mislim, da ima tudi ona kaj za bregom…« 

V istem trenutku, v drugem avtu, povsem drugačna zgodba. Ona: » Tako sva se oddaljila… Sedim zraven njega, pa me sploh ne opazi. Ne vpraša, kako sem, ne zanima ga, kako je bilo v službi… In ko bomo prišli domov, bo mimo mene gledal televizijo, kot da ne obstajam…«On: » Kaj je hotela povedati s tistim? Sodelavka… Njen pogled je bil danes drugačen kot ponavadi…« Stresel je z glavo in se skrivaj ozrl proti ženi… Njen pogled je bil izgubljen nekje na drugi strani sveta… Obrnjena rahlo stran od njega, ga niti ni pogledala… » Ne smem o njej, družino imam, ki me potrebuje…«Na zadnjem sedežu temnolaso dekle s čelom sloni na steklu. S praznim pogledom strmi v sivino, nato s kazalcem desne roke počasi začne slediti dežni kapljici, ki je spolzela mimo njenega nosu…: »Kako naj jima povem? Da v takem hladu ne morem živeti? Da se čutim odgovorno za njuno nesrečo. In da bi včasih raje videla, da gresta vsak svojo pot, kot da gledam, kako se vse bolj oddaljujeta…« 

Tisoče življenj in tisoče zgodb. Vsak živi svojo, a se nevede prepletajo. Tako kot zvoki orkestra ali pa nitke sladkorne pene… Le da slednja asociira na smeh in sončen dan, pa na helijeve balone, vrvež in kričanje z vrtiljaka… Ta dan pa ni tak… Je samo težek in siv…

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

10 komentarjev za 'Življenje spleta nitke…'

  1.  
    24.10.2007 | 13:49
     
    senorita

    Zelo, zelo lepo napisano. Vsak od nas res skriva svojo zgodbo, “huda bejba”, ki hodi po cesti, star ata s palico, mladi par z vozičkom, vsak ima svoje skrivnosti. In ja, ta dan je res samo težek in siv…

  2.  
    24.10.2007 | 14:35
     
    ninaa

    Res lepo napisano, se pridruzujem zgoraj napisanemu komentarju :D

  3.  
    24.10.2007 | 15:07
     

    SENORITA: skriva svojo zgodbo? noup, vsak od nas ne. jaz, recimo, sem odprta knjiga.

    sicer pa … rada imam ljudi pri katerih, ko jih pogledam v oči, vidim življenje. ne maske, pač pa živost.

  4.  
    24.10.2007 | 16:09
     

    Tudi jaz mnogokrat ravno v avtu opazujem nasproti vozeče in razmišljam kakšne zgodbe vse se skrivajo. Kaj ga teži, česa se veseli,…. Le da ne znam tega tako napisat, kot ti. :)

    @katarina

    Sej ni treba vsega vzet dobesedno. Tudi tvoja zgodba ostaja skrita za nekoga, ki sedi v sosedenjem avtomobilu.

  5.  
    24.10.2007 | 16:12
     
    senorita

    @katarina: no odgovor ti je napisal že radovednez, za nekoga, ki te ne pozna in gre mimo tebe na ulici, si tudi ti zaprta knjiga in imaš svoje skrivnosti.

  6.  
    24.10.2007 | 19:29
     
    kiara

    se spomnite videa Everybody hurts od REM? Ista zgodba…:)

  7.  
    muffin_
    24.10.2007 | 21:41
     

    Odlicno napisano sem prav pozrl tele vrstice in si v mozganih do picice natancno “zreziral” vso dogajanje… At katarina: lol, ne samo, da na mnogokrat pises bedarije in nelogicne stvari v svoj blog, se sem si prinesla pokazat svojo blontnost… Ne oziraj se name, poskusi me ignorirat, ker je tale sestavek prelep, da bi se ga pokvarilo z offtopikom ;)

  8.  
    24.10.2007 | 21:44
     
    kamper

    In kaj bi rekla,ko bi se srečala v koloni midva vsak s svojo klasiko :smile:

  9.  
    25.10.2007 | 05:58
     

    Katarina: Mislim, da nihče od nas ni odprta knjiga, pa če se še tako trudi. Nekdo, ki te vidi prvič, ne more vedeti, kaj se skriva v tvojih očeh.

    Kamper: Hm… Kdo bi vedel, kaj bi pomislila… Morda bi pa v tebi videla valove, pa sonce in čutila bučanje morja… Hehe.. Kdo ve…

    Sicer pa hvala vsem za lepe komentarje. Vsake posebej sem se razveselila…

  10.  
    25.10.2007 | 18:58
     
    katarina

    darja: jaz sem bomba. ko nekoga spoznam, mu ponavadi kar takoj povem zelo veliko o sebi, naslednjič pa še vse ostalo. vem, da to ni “normalno”, ampak jaz taka sem.

    in to, da sem za nekoga, ki gre mimo mene skrita zogdba, se mi zdi, da tudi ne drži. skrita pomeni, da je skrita, da jo nekdo prikriva. če pa grem jaz mimo koga, pa nič ne skrivam, ampak grem pač mimo njega s svojo zgodbo. ta zgodba za mimoidočega ni skrita, samo pozna je ne. kar pa najbrž ni isto, kot če bi jo skrivala.

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !