…In dala sta mi lepo ime…

Objavljeno 16.10.2007

Moja starša sta mi dala veliko. Res je.. Včasih me nista znala zaščititi, ko bi to najbolj potrebovala. Ne zato, ker bi jima bilo vseeno, ampak zato, ker so bile nekatere stvari v mojem otroštvu drugačne. In o nekaterih se pač ni govorilo… Niso obstajale…  

Moja starša sta me naučila, da človek lahko samo s poštenim in pridnim delom nekaj ustvari in si zasluži spoštovanje. Naučila sta me, da sta zahrbtnost in hinavščina nekaj grdega in da človek slej ko prej, tisto kar daje, kasira v dvojni dozi nazaj.  

Naučila sta me, da je družina tista, na katero se lahko vedno zanesem, ne glede na vse in da sem, ne glede na to, kaj postanem, kdo sem in koliko sem stara, vedno njun otrok.  

Naučila sta me, da sem odgovorna za svoja dejanja, za svoje življenje, da se sama odločam, kako bom živela in v kaj bom verjela. Da mi sicer lahko svetujeta, kako kaj storiti in kako reagirati na nekatere preizkušnje, lastne napake pa bodo vendarle moja edina prava šola. Vedela sta, da bom vedno storila vse po svoje. 

Dala sta mi ime, ki sem ga vedno s ponosom povedala in niti enkrat v življenju nisem pomislila, da si želim drugačnega. In vedno, ko me nekdo pokliče po imenu, slišim v njem nekaj več. Naklonjenost, ljubezen, zaupanje… Nekaj, kar mi pogreje srce in nariše nasmeh.  

Vedela sem… in vem, da sta ne glede na vse napake, ki sta jih storila, ki sem jih storila, ponosna name. Da je še vedno njun najlepši trenutek, ko imata okrog sebe zbrane vse svoje deklice, kajti to bomo vedno ostale, ne glede na leta… Vse štiri… 

Ampak na nekaj sta pozabila… Pozabila sta me naučiti, da ljudem, ki so mi dragi, to povem. Da izkašljam tisti: »Rada te imam«, ko tako čutim. Pozabila sta me naučiti, da ljudi, ki jih imam rada, objamem. Pri nas doma se nismo objemali. Tega so me naučili moj mož in moji prijatelji… In vesela sem, da sem tako lahko nekaj jaz naučila njiju. Da objem ne boli, ampak dobro dene. In vedno me nasmeje, ko moj oče malce nerodno pogleda v tla in  si začne čistiti očala, ko ga objamem. Ali pa mimogrede navrže kakšno pikro, da ne bi opazila njegove zadrege. In ganjena sem, ko po objemu pogledam mamo v oči in vidim, da so dobile drugačno barvo. Tako… motno sivo…  

Nista idealna, tudi jaz nisem, niti ti… Ampak sta pa moja in rada ju imam. Nikoli si ne bi odpustila, če jima tega od časa do časa ne bi povedala.

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

17 komentarjev za '…In dala sta mi lepo ime…'

  1.  
    16.10.2007 | 15:30
     
    tanny

    zelo lepo napisano. tudi mene je naučil govoriti rad te imam šele moj fant in njegova družina. tudi objem mi je bil prej nekaj tujega, zato mi to toliko več pomeni, ko se to dejansko zgodi. Ampak je res, da je včasih z besedami težko izraziti svoje občutenje, zato naredim to z dejanji.

  2.  
    16.10.2007 | 15:38
     
    katarina

    darja … jaz sem se vse naučila sama. in objemam ljudi že od nekdaj in jih pogledam v oči in rečem, da jih imam rada. in rečem hčerama: ej, a sem vama danes že rekla? Kaj? da vaju imama rada. Pa se zasmejita in odvrneta, da jima to rečem vsak dan. jap, vsak dan, pa ni nikoli preveč. in jima tudi pokažem, ker samo besede niso dovolj.

    moja starša pa že dolgo ne objemam več. ju ne čutim, ne želim in ne potrebujem. hudo? zame ne. žalostno? tudi ne. tako pač je. staršev si ne izbiramo, izbiramo pa ali bomo z njimi zataknjeni do konca življenja ali bomo sposobni iti naprej.

  3.  
    16.10.2007 | 16:28
     

    Danes maš pa globoke zapise :P Lepo napisano in malo ej takih ki tako mislijo o starših oz. jih tako spoštujejo. In obratno….

  4.  
    16.10.2007 | 16:57
     
    Darja

    BazS… Saj včasih pa nisem čisto blont ;)

  5.  
    Jana
    16.10.2007 | 18:02
     

    Občudovanja vredno! Tudi jaz nisem zrasla v družini, kjer bi se vse povprek objemali in si govorili, da se imamo radi, a sta nam starša to dala vedeti na druge načine…ne bom naštevala.Je pa res, da sedaj, ko sem sama mama, svoje fante objamem vsaj enkrat na dan in tudi, da jih imam rada jim povem večkrat. Tega pa pri nas moj mož ni sposoben reči. Pa ne zato, ker noče, ampak ker ga starši niso naučili sočloveku povedati, da ga ima rad. Tega ne zna in tudi, ko ga izzovem, me ponavadi kar odbije, češ kaj ti moram to še povedat? Meni tudi če ne, tak je in takega sem ga sprejela, ne bi pa škodilo, če bi to včasih povedal tudi fantom. Majhni so še in take besede kar požirajo! S starši se nikoli ne objemam, ampak dobro vemo vsi skupaj, da se imamo radi. Si pa kako drugače pokažemo naklonjenost. Volja VEDNO dobi pot!

  6.  
    16.10.2007 | 18:18
     
    buba švabe

    Lep zapis. :)

    Čist tko mimogrede, Darja oziroma v originalu Darija je muslimansko (perzijsko) ime in pomeni gospodarica. :)

  7.  
    16.10.2007 | 18:24
     
    Jazzy

    Lep zapis,res.. zgelda je tak dan za “šentimente” sama pripravljam neki podobnega, ki se navezuje na moj odnos z očetom.. :)

  8.  
    16.10.2007 | 18:24
     

    Buba švabe, vidiš tega pa res nisem vedela. Hvala… Sem se vedno spraševala od kje izvira moje ime. Gospodarica? Hm… Nič kaj v skladu z mojim karakterjem :)

  9.  
    homerun
    16.10.2007 | 18:36
     
    homerun

    Resnično lep zapis. Iz takšnih se marsikdo masrikaj lahko nauči. Jaz imam srečo in so me in me še vedno starši vzgajajo v načelu, da se moramo imeti radi. Čeprav je to včasih težko spraviti iz sebe.

  10.  
    16.10.2007 | 18:45
     

    Res je vse to kar si napisala.Tudi meni niso starši ne pokazali in me ne naučili reči rad te imam ali toplo objeti nekoga,ki ti je pri srcu.Jaz to pokažem svojemu sinu vsak dan, da ga imam rada in ga močno stisnem k sebi,da bo on to znal pokazati brez sramu svojim otrokom in ženi. Starši kot starši, ampak jaz ne želim in nočem biti kot so moji!!!

  11.  
    16.10.2007 | 18:51
     
    pet-in-g-seks

    tudi mene starši niso naučili reči “rad te imam”. se pa zato trudim, da sam pri sebi popravim to stvar … že kakšnih 15 let … zato ne bom rekel, da ni težko. vsaj meni …

  12.  
    maja
    16.10.2007 | 18:59
     

    Spoštovanje je lepa vrlina! Spoštovati starše je pa naj lepše!Povem lahko samo to, da šele,ko jih izgubiš veš, kaj si imel. zato spoštujte starše, samo ene imate in bodite jim hvaležni za to, da ste del tega sveta, ki zna biti tako krut in tako hladen, pa vendar je lepo živeti in ljubiti!

  13.  
    horaci
    16.10.2007 | 20:40
     

    Zapis ki se dotakne človeka.

  14.  
    16.10.2007 | 21:05
     

    Kako se me je dotaknilo to pisanje.Tudi sama nisem bila deležna tega, da bi mi kot otroku kdo rekel, da me ima rad.Ampak,nekdo to izreči enostavno ne zmore,ne gre mu z jezika.V srcu, verjamem,ima veliko ljubezni.Na mnogo načinov jo prepoznaš.Toda ta, ki ne zmore izreči čustev,ni bil sam tega deležen v svoji mladosti- zato ne “pozna” besede rad te imam. Že več kot 20 let sem poročena z krasnim moškim,ki svojo ljubezen ( tudi po toliko letih) tako rad in zelo pogosto izkazuje.Z besedami.Kolikokokrat mi pove, da me ima rad,da sem “fajn”, da sem njegovo vse…. Jaz pa… rečem, povem, ampak ne tako prisrčno, ne tolikokrat in še vedno mi te besede niso tako domače. To je to – ne poznam jih iz otroštva,iz mladosti. Vsega tega sta deležna tudi najina otroka. veliko je ljubeznivih besed, predusem iz njegove strani. In veš kako to deluje. Vedno, ko pošljeta pozdrave(npm SMS), ne pozabita pritisniti zvezdice(poljubčka),kako lahkotno rečeta: joj mami, kako te mam rada,se bojim za vaju, ker vaj imam fuul rada … itd. Človek lahko deli le tisto kar ima. To pa mora nekje dobiti ali pridobiti.Saj se tudi kasneje navadiš, pa to vseeno ni tako lahkotno, brez ovir, kot od človeka, ki je besede ljubezni srkal že od malih nog. Moj mož je bil tega deležen. Hvaležna sem tašči in tastu( oba pokojna), da sta v svojih srcih imela veliko dobrega in lepega in da sta to znala svojim otrokom dati tudi tako, da sta jim neštetokrat povedala, da jih imata rada.

  15.  
    todi
    16.10.2007 | 22:42
     

    Noro lep zapis !!!

    Želim ti čim več objemov in radteimamov :)

  16.  
    Genius
    16.10.2007 | 23:05
     

    Najdem se v temle zapisu…

  17.  
    Mustang
    17.10.2007 | 00:07
     

    Osebnostna rast ni čeznočni proces. Bodi vesela, da gre vse po poti, ki gre naprej. In ko ne bo šla, se ne ustraši.

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !