Tečna sem. Ok?

Objavljeno 12.10.2007

Evo, še eno petkovo jutro. Prekurjena od celega tedna (ja, saj vem, da pretiravam) in tudi dve kavi nista še čisto nič pomagali. Saj je razumljivo, da s povprečno petimi urami spanja na noč človek pač ne ostane prav dolgo priseben.  

Gledam na google-talku kdo od sodelavcev bi bil najmanj zahtevna, najboljša in najmanj tečna družba za tole jutro. Hej, kava brez družbe, pač nima istega okusa. Vrh vsega je kavni avtomat, ki smo ga ljubkovalno poimenovali »Fuad«, danes zjutraj  pljuval neko kavi podobno brozgo brez mleka. Vse je bilo približno isti zvarek, pa naj bo cappucchino ali pa kakav. (Make up your mind, Fuad!!) 

Popolnoma neprespana ugotavljam, da me vrh vsega še zebe in si do konca navijem radiator, da me skoraj sežge.  

Hm, ni moj dan… Odštevam ure in se z mešanimi občutki prebijam proti koncu službe in čakam, da mine. Ni to moja običajna navada. Sicer čisto uživam v svojem delu. Pravzaprav obožujem vse, kar počnem. Rada imam mikrofon in radio. Morda ravno zato, ker lahko ob petih zjutraj vsa zalimana blefiram, da sem popolnoma prebujena, pa nihče ne ve, da v resnici z na pol odprtimi očmi grejem roke na kavnem nadomestku iz avtomata. (Ok, zdaj veste ;) ) 

Saj so sicer lepa ta jutra, ko se še z nekaterimi jutranjiki dobimo tri minute čez šesto zjutraj pri Fuadu in drug drugemu tožimo, kako se nam teden pa že pošteno vleče in kako je v resnici še čisto prezgodaj biti pokonci drobiž čez četrto ponoči. Nobenega vrveža. Samo mir,  tišina in nekaj najbolj zgodnjih, ki se kot blede sence vlečemo po studiih in hodnikih. No, današnje jutro je malce drugače. Niti ne melanholično… Samo tečno! Morda sem zato brez slabe vesti izbrisala vseh 160 neodprtih mailov, ki so v zadevi vsebovali » FWD« in morda sem zato končno odpisala vsem, ki mi ne pošiljajo filmčkov in verižnih pisem.  

Nekaj zelo posebnih ljudi je na moji mailing listi. Nikogar ne poznam osebno in vsi so se znašli v mojem življenju povsem po naključju. Melanholični in zasanjani pesniki, skladatelji in poeti, ki iščejo smisel življenja v barvah jeseni in na senčni strani lune. Hkrati se sprašujejo, če je normalno, da so srečni samo takrat, ko so malo nesrečni. In potem jim odgovarjam, da očitno že, če v svoji žalosti in nesreči najdejo navdih za svoje ustvarjanje.  

In potem čakam… Nesramno od mene… Ne odgovorim na pismo dneve, včasih tedne… in potem tako nestrpno čakam na odgovor…  

Ah ja… čudna sem včasih… Na tak dan kot je danes sicer ne sprejemam telefonskih klicev, ne odgovarjam na sms-e, ne odgovarjam na sporočila na messengerju, skypeu… Skratka se izoliram in kuham mulo. A na koga? Ah, verjetno predvsem nase… pa na kakega čudaka, pa na mlaj ali luno… Odvisno od lunine mene.

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

3 komentarjev za 'Tečna sem. Ok?'

  1.  
    12.10.2007 | 10:03
     

    Glede dvigovanja telefonov in odgovarjanja na različne stvari mam isti problem :) Pride teden ko mi ni do NIČ in takrat zignoriram vse in včasih je zaradi tega situacija zelo nerodna :/ Pa kaj čmo. 100 ljudi 100 čudi :P

  2.  
    12.10.2007 | 10:06
     

    Pa saj imam pravico kdaj bit čisto sami se ne ukvarjati z drugimi, a ne? ;)

  3.  
    12.10.2007 | 10:19
     

    Baje da imamo to pravico :) Paše ta “izloacija” na vsake tolk časa :)

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !