Četrtkovo jutro

Objavljeno 13.09.2007

Zgodnje jutro v četrtek. Vedno znova pozabljam, kako težko se je prebuditi malo po četrti zjutraj, sredi noči pravzaprav.  

Morda je zgodnja ura kriva, mir okrog mene, sivi oblaki, ki zakrivajo nebo ali pa preprosto čudne sanje, polne ljudi, ki jih poznam. Občutek, da se prebujam iz nekakšnega polsna, v katerem nisem ločila med sanjami in resnico, me še kar bega. Betty Wright s svojo Misty Blue se mi nežno razliva po prostoru. Nekaj mehkega v temle jutru, poleg klavrnega kavnega nadomestka iz muhastega kavnega avtomata.  

Zadnje dni se umikam. Na mailu je znak za prepovedan promet, prav tako na ostali chat programih, pa sem sicer vedno vesela dobrovoljnih klepetalcev. Samo nekaj izbrancev ve, da lahko stopi čez navidezno bariero.  

Zakaj je temu tako? Nisem čisto prepričana. Morda je kaj v zraku, kaka čudna luna. Morda pa le potrebujem nekaj miru, da razmislim. Preveč misli se mi podi po glavi zadnje čase. Ljudje hitro razočarajo. Nagnjeni smo… Ne, nekateri so nagnjeni k tekmovalnosti, ki je sicer čisto v redu, če gre za tekmovalnost v službi, karieri, ne pa za tekmovalnost v medčloveških odnosih. Ego! Koliko ljudi je že razočaral. Ljudje nismo vrečke bombonov, ali štruca kruha, ki jo je nekdo kupil v najbližjem supermarketu, da bi si jih lahko lastili. Smo svobodna bitja, z lastno voljo in ne pripadamo nikomur, razen v prvi vrsti sebi.  

Pa kaj morem… Nagnjena sem k temu, da zaupam. Menim, da si vsak človek zasluži priložnost in dokaže, da je vreden zaupanja. Velikokrat se potem zgodi, da sem razočarana. In ja… Boli… Ni vseeno in potem traja, da se zmenim sama s seboj in nekako spet pridem na tisto staro pot smeha in dobre volje. Moj svet JE svet smeha in svet ljudi. Rada se smejem, rada se družim, ampak vsake toliko, ko koga pustim preblizu, se zgodi, da slej ko prej izda moje zaupanje. K sreči obstajajo (in ostajajo) ob meni ljudje, ki v mnogih letih poznanstva niso nikoli izdali mojega zaupanja. In vem, da so taki kot jaz. Da zaupajo in so vredni zaupanja.

  Pa vendar ni vse tako črno. Vedno obstajajo ljudje, ki znajo z nekaj besedami, nasmehom ali s čim tako majhnim in hkrati tako velikim narisati sonce, pregnati oblake, ki jih imam včasih rada, a ne vedno. Skratka obstajajo ljudje, ki v sebi skrivajo čarobno paličico drobne vile, ki preganja slabo voljo. Hvala, ker ste.

No tole pa paše še v tole jutro. In ja… Spravi v boljšo voljo.

Soncni vzhod nad Ljubljano

  • Google Bookmarks
  • Yahoo Mail
  • WordPress
  • Hotmail
  • Blogger Post
  • Google Reader
  • MySpace
  • Yahoo Bookmarks
  • Google Gmail
  • AOL Mail
  • Facebook
  • Google Buzz
  • Windows Live Spaces
  • Yahoo Messenger
  • Windows Live Favorites
  • Ping
  • Mozillaca
  • Netlog
  • AIM
  • Share/Bookmark
 

Ta objava še ni komentirana.

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !